Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Velike Lašče
DANES
19°C
7°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Tri desetletja prijateljstva med Velikimi Laščami in Lützelflühom

April 2026 si bomo v Velikih Laščah zapomnili tudi po obisku Švicarjev. Praznovali smo 30 let od prvega stika s švicarsko občino Lützelflüh. Štiridnevni program, poln novih doživetij, kulture, spominov in pristnega druženja, je znova potrdil, da meje med narodi zbledijo, ko se povežejo ljudje odprtih src.
Pred tridesetimi leti, v študijskem letu 1996, so v okviru lektorata za slovenščino na Univerzi v Bernu začeli z branjem Martina Krpana Frana Levstika. Na pobudo slovenske profesorice Ljudmile Schmid je slušatelj pastor Ernst Weber besedilo zgodbe prevedel v bernsko nemščino. Levstik je v Martinu Krpanu uporabil jezik, ki temelji na dolenjskem narečju  in ohranil narečne odtenke, da bi Krpan deloval kot resničen, narodni junak. Pripoved slavi slovensko kmečko moč, bistroumnost in neuklonljivost pred tujo avtoriteto. Podobno kot Levstik je tudi švicarski pisatelj Jeremias Gotthelf v svoja dela vpletal narečni jezik  in dosegel izjemno avtentičnost in moč opisa kmečkega življenja v Emmentalu. Pri obeh pisateljih kmet ni le neuk podložnik, ampak človek z lastno pametjo, humorjem in moralno močjo, kar se izraža prav skozi njun neposreden in neolepšan jezik.

Na predstavitev prevoda Martina Krpana, 8. februarja 1996 v Bernu, je bila povabljena delegacija iz občine Velike Lašče. Takratni župan Milan Tekavec je prvič obiskal Švico in prišel v stik s predstavniki Gotthelfove občine Lützelflüh. Prevod Martina Krpana je služil kot kulturni ambasador, ki je povezal dve literarni tradiciji, ki sta obe zrasli iz ljudskega izročila in narečja. Lützelflüh velja za "Gotthelfovo vas", Velike Lašče pa za zibelko slovenske kulture. Na podlagi sodelovanja, ki se je začelo leta 1996, sta občini Velike Lašče in Lützelflüh  avgusta 2004 podpisali uradni akt o pobratenju.

Zgodba, ki se je začela leta 1996, je letos dobila svoje jubilejno poglavje, ko so nas ponovno obiskali švicarski prijatelji, skupaj 49 obiskovalcev. Med njimi župan občine Lützelflüh Kurt Bauman, predsednica društva Kulturbrücke Velike Lašče – Lützelflüh Marianne Flückiger, častni občan občine Velike Lašče Milan Greiner, člani društva Kulturbrücke in člani jodlarskega terceta. Obiskovalci so se na pot podali v četrtek, 9. aprila, njihov prvi postanek v Sloveniji pa so bila slikovita Goriška Brda. Ta niso bila izbrana naključno. Upali smo, da bo goste tam že pričakala lepa in sončna pomlad, saj Švicarji še nikoli niso prišli na obisk tako zgodaj v letu.
Po nočitvi v hotelu Venko in petkovem raziskovanju Brd, kjer ni manjkala degustacija vin in oljčnega olja, ter obisku Postojne, so gostje v petek popoldne končno prispeli v Velike Lašče. Sprejem pred Levstikovim domom je bil čustven. Gostitelji, člani društva Kulturni most in predstavniki občine smo jih pričakali z odprtimi rokami. Po uradnem
pozdravu so gostje odšli v domove gostiteljskih družin, kar ostaja najdragocenejši del
sodelovanja – bivanje pri ljudeh, kjer se tkejo najbolj osebne vezi. Sobota je bila namenjena spoznavanju našega glavnega mesta. Po ogledu Ljubljane in Ljubljanskega gradu (z več strani smo slišali, kako je Ljubljana urejena in čista) ter kosilu na Škofljici, so se gostje vrnili v Lašče in še ujeli utrip živahne Pizziade, ki se je ta dan odvijala na šolskem igrišču. Ko je povezovalec Pizziade goste nagovoril v nemščini, nas je spomnil na stare sanje o Sloveniji kot drugi Švici. Na ravni države nam to še ni uspelo, v Laščah pa smo očitno kategorija zase, pri nas Švice ni potrebno iskati, Švica sama pride k nam. Vrhunec dneva smo doživeli v polni dvorani Levstikovega doma, kjer se je odvila osrednja prireditev ob 30-letnici prvega stika s Švico. Nastopil je švicarski jodlerski
tercet Läbesfroid iz Wattenwila. Njihovo petje je imelo letos še posebno težo, saj je bilo švicarsko jodlanje decembra 2025 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Ob spremljavi švicarskih malih diatoničnih harmonik so dvorano napolnili zvoki gora, ki so se prepletali z melodijami slovenske ljudske glasbe skupine Propertea.
Župan Matjaž Hočevar se je v govoru posebej zahvalil družinam: »Vi ste tisti nevidni, a najmočnejši steber našega pobratenja. S tem ko odprete vrata svojih domov, ne delite le strehe, temveč svoje srce. Brez vas, brez aktivnega vključevanja naših  društev in predvsem brez prizadevanj obeh društev Kulturni most, ki neumorno skrbita za sodelovanje na obeh straneh, ta vez ne bi bila tako trdna.« Namestnica švicarske veleposlanice v RS Chantal Nicod je poudarila: »Danes se ne srečujemo zgolj ob priložnostnem obisku, temveč ob srečanju, ki temelji na dolgoletni povezanosti. To prijateljstvo se je oblikovalo skozi številna srečanja in se vse do danes ohranja ter razvija z velikim predanim delom in zavzetostjo. Ključno vlogo pri tem imajo vsi posamezniki, ki s svojo predanostjo aktivno soustvarjajo in prevzemajo odgovornost za njegov razvoj. Prav v manjših skupnostih se še posebej jasno kaže, kako pomembni so neposredni stiki, medsebojno razumevanje in zaupanje.«
Večer se je zaključil s pogovorom in druženjem ob dobrotah, ki so jih pripravili člani društva Kulturni most. Bela nedelja se je začela slovesno, z mašo v župnijski cerkvi v Velikih Laščah. V cerkvi je spet zazvenel jodlarski tercet Läbesfroid, ki je odpel pesem hvalnico in molitev Oče naš. Nežna melodija je ustvarila posebno spokojnost, ki se je dotaknila vseh prisotnih. S petjem je sodeloval tudi mešani cerkveni pevski zbor. Švicarji so občudovali veliko in svetlo cerkev, še velikonočno okrašeno z banderi. Nedeljsko popoldne je bilo v celoti posvečeno druženju in odkrivanju lepot Slovenije. Gostiteljske družine so svoje švicarske goste popeljale na različne konce, prilagojeno njihovim željam in interesom. Pot jih je zanesla v sosednjo Ribnico, kjer so si ogledali Rokodelski center, novi Urban center, na Rašico, kjer so na Trubarjevi domačiji spoznavali knjigoveško delavnico. Obiskali so skrivnostno Taborsko jamo in presihajoče Cerkniško jezero, nekateri pa so pot podaljšali do slovenskega morja, da
so gostom v enem samem dnevu pričarali raznolikost naše dežele. Dan smo sklenili s skupno večerjo gostov in gostiteljskih družin v gostilni Škrabec. Ob dobri hrani, zvokih harmonike in citer so se kovali načrti za prihodnja srečanja. Velika želja na obeh straneh je, da bi v to zgodbo vstopile mlade generacije. Zadovoljni, da smo bili dobri gostitelji in da je vse teklo po načrtih, smo se v ponedeljek zjutraj poslovili od švicarskih gostov in avtobus je odpeljal proti Moravskim Toplicam. Vsako slovo po toliko letih prinese nekaj nostalgije, a hkrati tudi zavezo za naprej. V zraku je ostal občutek hvaležnosti. Tri desetletja niso le številka, so dokaz, da nas kljub različnim jezikom druži isto "veselje do življenja" – ali kot pravijo naši prijatelji: Läbesfroid.

Predsednica društva Kulturbrücke je ob vrnitvi v Švico napisala: »Naše enotedenske počitnice v Sloveniji so minile tako hitro! Odkrivali smo nove dele Slovenije in vsi v naši skupini so bili navdušeni nad slikovitimi lepotami. Najboljši del pa je bil čas, preživet z vami v Velikih Laščah. Vaše prijateljstvo in toplina sta se vseh globoko dotaknili. Na poti domov so pogovori vedno znova poudarjali, kako dragocena so ta osebna srečanja. Tudi tisti, ki so z nami potovali prvič, so bili navdušeni.« Obisk je kot vedno finančno podprla Občina Velike Lašče, zahvaljujemo pa se tudi donatorjema: podjetju Trgoup d.o.o. in KG Dent, d.o.o. Hvala članom društva Kulturni most za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi obiska, gostiteljskim družinam, ki ste skrbele za goste, gospodu Ediju Zgoncu za pripravo in vodenje izleta po Goriških Brdih, KUD-u Primož Trubar za ozvočenje in osvetlitev prireditve, gospodu župniku Luki Demšarju za prijazen pozdrav gostov v nemščini, družini Zabukovec za pripravo pogostitve, citrarki Damijani Praprotnik in harmonikarju Domnu Indiharju za glasbene prispevke, Bredi Dvořák Drašler za prevajanje in članicam Društva podeželskih žena, ki ste svojimi nošami polepšale prireditev.
"Srečanje dveh kultur je kot stik dveh kemijskih snovi: če pride do reakcije, se obe spremenita." (prirejeno po C. G. Jungu)


Irena Indihar, Društvo Kulturni most Lützelflüh – Velike Lašče

Oglejte si tudi