Dolgotrajna oskrba

Koriščenje prostih dni in oblike nadomestne oskrbe

Oskrbovalci družinskega člana, ki skozi sistem dolgotrajne oskrbe skrbijo za sorodnika, bivajočega na istem naslovu, imajo pravico tudi do 21 dni načrtovane odsotnosti. Začetek leta je med zaposlenimi vedno tudi čas, ko se načrtujejo dopusti in z vodstvi usklajujejo odsotnosti. Kaj mora storiti oskrbovalec družinskega člana, če želi koristiti te proste dni in kakšne pravice ima v tem obdobju upravičenec do ODČ?

Skladno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi je nadomestna oskrba, ki se uporabniku zagotovi za čas trajanja načrtovane odsotnosti oskrbovalca družinskega člana (ODČ). Nadomestna oskrba je torej pravica, ki jo lahko koristijo le tisti uporabniki, ki koristijo pravico do ODČ. Če začne ODČ naloge opravljati med letom, mu pripada sorazmeren delež števila dni načrtovane odsotnosti.

ODČ je lahko v koledarskem letu načrtovano odsoten do skupno največ 21 dni, ni pa nujno, da te dni koristi skupaj. Ker mora biti za uporabnika v tem obdobju maksimalno in v enaki meri poskrbljeno, lahko on sam koristi nadomestno oskrbo v obliki DO v instituciji, DO na domu ali v obliki denarnega prejemka. Oskrbovalec družinskega člana ima v času nadomestne oskrbe uporabnika pravico do plačila za izgubljeni dohodek v nespremenjeni višini.

Pogoji za koriščenje pravice do nadomestne oskrbe so torej izvršljiva odločba, s katero je priznana pravica do ODČ, sklenjen začasni osebni načrt s CSD, sklenjen osebni načrt za koriščenje dodatne pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti(SKOS), sklenjen osebni načrt, s katerim uporabnik uveljavlja pravico do nadomestne oskrbe in določeno obdobje, za katero je osebni načrt za nadomestno oskrbo sklenjen in ki ne sme biti daljše od 21 dni v posameznem koledarskem letu.

Kaj je potrebno storiti?

1. Uporabnik pravice do ODČ, ki ima sklenjen začasni osebni načrt s pristojnim centrom za socialno delo, lahko koristi nadomestno oskrbo le, če ima predhodno sklenjen osebni načrt, ki se nanaša na dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti SKOS), Če nima, mora to namreč najprej urediti pri izvajalcu DO na domu, ki ima v njegovi občini podpisano koncesijsko pogodbo.
2. ODČ načrtovano odsotnost vnaprej uskladi s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, s katerim je uporabnik sklenil osebni načrt za dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
3. Če uporabnik koristi nadomestno oskrbo v obliki DO na domu, jo uskladi s koordinatorjem DO pri izvajalcu DO na domu, če pa koristi nadomestno oskrbo v instituciji, jo uskladi z izvajalcem DO v instituciji (DSO).
4. Če uporabnik koristi nadomestno oskrbo v obliki denarnega prejemka, za obdobje nadomestne oskrbe sklene osebni načrt s koordinatorjem DO, s katerim ima že sklenjen osebni načrt za izvajanje pravice do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Uporabnik oz. upravičenec do DO bo torej v tem obdobju nadomestne oskrbe izjemoma sklenjena torej dva osebna načrta. Osebni načrt za izvajanje nadomestne oskrbe v instituciji lahko uporabnik sklene z vsakim izvajalcem DO v instituciji oziroma domom starejših občanov, ne glede na kraj prebivališča uporabnika. Ker je teh postelj za nadomestno oskrbo v DSOjih omejeno, se s koordinatorjem čimprej dogovorite za termine.

Monika Kubelj, dipl. novinarka

Strokovna sodelavka VII/2 (II)

Center za socialno delo Osrednja Slovenija-Vzhod

Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo

Projekt KALMA

Enota Domžale

Oskrbovalec družinskega člana