Pohod društva upokojencev v maju

Že na zbirnem mestu se je čutila pozitivna energija pohodnikov za tokratni pohod od Šmartnega do Lovskega doma pod Grmado in gradu Žovnek.

Razporedili smo se po avtomobilih in se odpeljali do cerkvice sv. Martina v Šmartnem. Pričakal nas je sosed Roman in nam razkazal pred kratkim obnovljeno cerkev. Ogledali smo si lepe oltarje, kipe svetnikov, podobe križevega pota, podobo matere Terezije, berača pri sv. Martinu, oltarne mize… Kar precej skulptur je delo rezbarja Franca Dobnika iz Čepelj. Pot nas je potem vodila ob potoku Trboljca med pobočjema Jelše in Godvej proti braslovškemu lovskemu domu. Ob poti smo se nasmehnili postavljenim kipom palčkov in opozorilni tabli »Janez in srnice«. V senci dreves, ob dišečih cvetovih raznovrstnega rastlinja , spominske table na ruševinah Turnškove domačije iz časa NOB smo prispeli do lovskega doma. Lepa lokacija, racionalno urejen zunanji prostor, lep razgled na žovneški grad in Savinjsko dolino, tudi na obronke taborskega hribovja so odtehtali našo utrujenost. Po kratkem počitku in ob domačih dobrotah iz naših nahrbtnikov, presenečenj z voščili za rojstni dan kar trem udeležencem in dobri volji, smo začeli sestopati proti gradu Žovnek. Ta je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem. Žovneški gospodje so posedovali še naš grad Ojstrico, Šenek nad Polzelo ter Liebenstein nad Preboldom. 1436. leta so bili ti celjski grofje povišani v kneze. Po letu 1816, ko so se z gradu odselili zadnji lastniki, je bil grad prepuščen razpadanju. Danes je nekdaj mogočen grad prezentiran kot ruševina, ki se postopoma obnavlja. Z zagnanostjo nekaterih braslovških entuziastov so te ruševine, še posebej mogočni okrogli obrambni stolp že obnovili, kar sta nam razkazala župan in svetnik Občine Braslovče. Bili smo lepo sprejeti, povabljeni v sobo grajskega stolpa, ki naj bi služila raznim reprezentativnim, protokolarnim in svečanim namenom. Tu smo si ogledali stalno fotografsko razstavo slik grajske obnove, panoramskih razgledov in poklepetali o morebitnem povezovanju takšnih zgodovinskih točk za boljšo prepoznavnost zgodovine Savinjske regije. Ob nagovorih braslovškega in našega župana smo se zadovoljni in z lepimi vtisi odpravili nazaj domov v Tabor.