Slovenske knjižnice so zelo uspešno preživele različne družbenozgodovinske spremembe in ves čas ohranjale svojo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. Potreba po povezovanju kulturnih ustanov, knjižnic, muzejev in arhivov ni nova. S hitrim prilagajanjem in odprtostjo ter predvsem sodelovanjem uspešno uresničujemo svoje poslanstvo. Zato smo na oktobrski Utrip domoznanstva, 2. oktobra 2017, povabili Osrednjo knjižnico Celje, da pokažemo, kako to sodelovanje poteka v praksi.
Lani je Osrednja knjižnica Celje praznovala 110 javnega knjižničarstva v Celju, 70 let ustanovitve študijske knjižnice na Muzejskem trgu in 40 let domoznanskega oddelka, je pa tudi ena izmed desetih osrednjih območnih knjižnic v Sloveniji. Delo knjižnice so predstavili Srečko Maček, koordinator domoznanstva Osrednje območne knjižnice Celje, Robi Ožura, glavni urednik portala Kamra, ter Janja Jedlovčnik, urednica biografskega leksikona celjskega območja in Zasavja. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Letos sta knjižnici pripravili digitalizacijo časopisa Utrip Savinjske doline in njegovih predhodnikov, ki so dostopni v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si). Predstavljen je bil tudi biografski leksikon celjskega območja in Zasavja, ki predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Predstavljen je bil tudi regijski portal Kamra (www.kamra.si), ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Vsebine na Kamri so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Tu spoznavamo zgodbe, ki so za neko področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti. Navade in potrebe uporabnikov knjižnic so se zaradi različnih razlogov spremenile, tem spremembam so se prilagodile tudi knjižnice. Tudi z digitalizacijo, spletnim leksikonom in portalom Kamra, saj vse to predstavlja čedalje pogostejše dopolnilo klasičnim oblikam trajnega ohranjanja knjižničnega in arhivskega gradiva. Obisk teh spletnih portalov iz leta v leto narašča, zato lahko rečemo, da so se ljudje začeli vračati v knjižnice tudi na spletu.