Prvo pravljično urico v novem šolskem letu smo v Občinski knjižnici Tabor začeli s prijateljstvom. Pravega prijatelja težko najdeš, velikokrat so stiske in težave tiste, ki pokažejo, kdo je tisti, na katerega se lahko zares opreš in ti pomaga. Da, pravega prijatelja najdeš takrat. Tudi naš ježek iz pravljice ga je takrat našel. Ježek je bil vajen, da je živel v kupu listja, v samoti. Tako življenje mu je bilo zelo všeč. Nekega dne pa je na njegov bodičasti hrbet padlo jabolko in tam tudi trmasto obtičalo. Sam se ga, naj se je še tako naprezal, nikakor ni mogel otresti. Brez pomoči bi se mu slabo godilo … Na srečo ga je pot zanesla v ogrado oslička, ki je oboževal jabolka. Ježka je osvobodil bremena in ga poučil o vseh sortah jabolk, ki jih je poznal. Ko je ježek naslednjič srečal jabolko, se je spomnil na oslička in se kar sam od sebe vrgel na sadež, da ga je lahko odnesel novemu prijatelju.

Otroci pa so si na koncu pravljice izdelali vsak svojega ježka.

Karmen Kreže