V četrtek, 18. januarja 2018, smo v Občinski knjižnici Polzela prisluhnili potopisni predstavitvi Mojce Grešak o pohodniškem doživetju na Jakobovi poti Camino del Norte, ki že več kot tisoč let privlači romarje vseh dežel.

Dve mami, prijateljici in sorodni duši Mojca in Eva, sta s seboj vzeli svoji najstniški hčeri, Marjo in Sanjo, ter prvič odpotovali skupaj. Z nahrbtniki, vsaj dvakrat večjimi in težjimi od vsega, kar so si kdaj oprtale na hrbte, so prehodile 270-kilometrsko pot Irun–Santander, prvo tretjino Camina del Norte. Ne da bi vedele, kje bodo spale, kaj jedle, kako prenašale napore, druga drugo in lastne nečimrnosti. A z veliko mero otroške radovednosti in jasno namero – da jim uspe.

Mojca Grešak nam je na duhovit, lahkoten in iskriv način opisala svoje vtise in doživetja s poti, ki je čarobna in skrivnostna, če se ji predaš z odprtim srcem. Splet okoliščin v povezavi s španskimi prostranstvi, lepoto narave na vsakem koraku, sproščenostjo in svobodo jim je ponudil enkratno meditativno doživetje, med sopotnici pa stkal posebne vezi.

Na tej poti človek (od)raste in (do)zori, ne glede na starost. Svojo pot sta obe mami popisali v skupni, zelo lepo oblikovani knjižici z naslovom In smo šle.

Odlomek iz knjige

»Camino je zdravilo. Je takšna taužentrožca, ki bi jo morali predpisovati na recept. V vsaki ambulanti. Vsi psihiatri, vsi terapevti, vsi dohtarji. Tudi bioenergetiki, šamani in šarlatani. Posameznikom, družinam in parom. Vsem, katerih odnosi se morda že nevarno rahljajo, v kakšnih nezakrpanih luknjah zoprno načenjajo. Neizbežno in neustavljivo v tem norem svetu brez časa. Iz podivjanega tempa in ujetosti v realnost človeku neprijaznih sistemov in korporacij se včasih izvijamo bolj ali manj zaman, v nekaterih odnosih s povišanimi glasovi, v drugih s tiho mašo.«

Renata Novak