V noči iz 31. oktobra na 1. november tudi v Sloveniji praznujemo noč čarovnic. Praznik  izvira iz staro keltskega sveta. Stari Kelti so 1. novembra praznovali novo leto, s tem pa obeležili konec poletja in žetve. Prehod v zimo je napovedoval krajše, mrzle dni ter daljše in temnejše noči.  Kelti so verjeli, da je meja med življenjem in smrtjo v noči pred novim letom zelo tanka. 31. oktobra so praznovali samhain, ker so verjeli, da se duhovi umrlih vrnejo na zemljo. Med praznovanjem so Kelti nosili kostume iz živalskih kož in glav ter se ukvarjali z napovedovanjem prihodnosti, kar naj bi jim pomagalo prebroditi zimo.

Grajsko dogajanje z bogatim programom se je pričelo že zgodaj popoldne, ko so na grad pričeli prihajati prvi obiskovalci.

V grajskem atriju in viteški dvorani so potekale ustvarjalne delavnice – otroci so si lahko poslikali obraz, naredili pajkovo mrežo, čarovniški klobuk in čarovniško palico za popolno čarovniško opravo, netopirja, cofek bučko in svečnik za osvetlitev temne noči. Skupaj s KUD-om Vajkard smo izrezovali buče in najlepše izrezljana je bila tudi nagrajena. Najbolj izvirni čarovniki in čarovnice so se potegovale za naziv Naj čarovnica bogenšperška. Obiskovalci so si ogledali začarani grad – del muzejske zbirke na gradu Bogenšperk je tudi soba o vraževerju, saj so ljudje v Valvasorjevem času verjeli v čarovnice. A vraževerje je tudi danes še kako razširjeno; mnogi verjamejo v horoskope, belo in črno magijo in če najdemo štiriperesno deteljico, je dan takoj lepši.

Tudi prizorišče za gradom je bilo polno obiskovalcev – ogledali smo si predstavo Zaljubljeni Petrček Družinskega gledališča Kolenc, čarodej Sam Sebastian nam je pričaral nepozabno magično predstavo, ob glasbi tria Nafasi pa so zaplesali mladi in mladi po srcu.

V MC Litija so tudi letos mojstrsko začarali grajsko klet ter prestrašili staro in mlado.

Se vidimo prihodnje leto, ko vas zopet čaka mnogo presenečenj, delavnic in nagrad.