Pred odhodom smo se malce pogovorili, si privoščili jutranji aperitiv, za ženske so bile pripravljene čokoladice. Letos smo odšli s Kopačije po vzhodnem robu Primskove gore proti Kuklju in navzdol skozi gozd v dolino Primskovega v Mengeš in naprej proti Bratnicam. Ob tromeji občin Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica in Trebnje smo zavili levo po južnem obronku skozi gozd do Dolnjega Vrha, kjer je bil kratek postanek in čas za toplo malico. Privoščili smo si domače pečenice z zeljem.
Nato pa smo pot nadaljevali skozi vinske gorice Lačenberg oziroma do Zagriča prav do meje z občino Trebnje, kjer smo zavili levo skozi Zagrič, šli pod lovsko kočo in naprej proti Gornjemu vrhu. Pri Rudiju in Mojci smo bili postreženi s pravim domačim cvičkom.
Nadaljevali smo skozi Sevno (seveda se vmes nismo mogli upreti modri frankinji in žametni črnini) do Kopačije, kjer smo pohod začeli. Ni bilo še konec. Čakala nas je še hoja do vrha Primskove gore, kjer sta nas tik pod vrhom prijazno postregla Tina Tomlje in Janez Zemljarič. Na cilju smo si ogledali tri cerkve vrh stožčastega, nekaj manj kot 600 metrov visokega hriba. Celotna pot je bila dolga približno 9 km.
Vrh Primskove gore smo pohod zaključili in se malce okrepčali z dobro kapljico. Preden smo se peš vrnili do Kopačije, smo nekaj časa še ubrano prepevali pod okrog 600 let staro lipo na Primskovem. Zadovoljstvo je bilo več kot očitno in mnogi so dejali, da se še vrnejo na Primskovo. Nenazadnje tudi zato, ker so se udeleženci med pohodom seznanili z bogato zgodovino območja Primskovega.
Priložnost bo že v ponedeljek, 17. aprila, ko bo ob tradicionalnem sekanju pirhov na Primskovem organiziran pohod po Humarjevi poti.
