Na gradu je nastala večina njegovih del, ki so bila v največji meri grafične, etnološke, geografske in folklorne narave, poleg svojih knjig in tistih, ki jih je hranil v svoji čudoviti knjižnici, pa je Valvasor pri administrativnih poslih uporabljal tudi urbar, ki bi ga lahko označili kot urbarski osnutek ali le kot priložnostni popis prihodkov od zemljiške posesti. V pomoč pri delu pa mu je bil verjetno tudi »amtman«, ki je bil nekakšen administrativni delavec tistega časa. Valvasorjev lastnoročni nedatirani urbar za posest Bogenšperka in Lihtenberka, z naslovom »Kaj zdaj pripada gradu Bogenšperk in tudi gradu Lihtenberk« je nastal okoli leta 1680 (najpozneje 1683) in se je ohranil v arhivskem fondu cistercijanskega samostana Kostanjevica.

Urbar kot tak sicer ni bil povsem nepoznan, a je ostal neuporabljen, ker ga ni nihče povezoval z Valvasorjem. Pred nekaj leti pa je urbar prišel pod roke najbolj znanemu novodobnemu raziskovalcu Janeza Vajkarda Valvasorja dr. Borisu Golcu in tako je nastala njegova nova knjiga, ki zopet preseneča.

Knjigo je predstavil njen urednik dr. Jure Volčjak iz Arhiva Republike Slovenije, pomembne informacije o knjigi smo izvedeli med pogovorom izr. prof. dr. Golca z direktorico Javnega zavoda Bogenšperk Joži Vovk, slišati je bilo tudi prijetne zvoke violine, na katero je zaigrala Eva Dukarič, dogodek pa je povezal lik grajskega amtmana, o katerem piše Valvasor v svojem urbarju.

Po 335 letih se je za čas prireditve na grad Bogenšperk vrnil tudi Valvasorjev lastnoročni urbar, ki so si ga prisotni lahko ogledali v razstavni vitrini.

Dogodek je prijetno minil v duhu Valvasorja, njegovega dela ter življenja, prisotni pa so bili tudi številni domačini, marsikdo izmed njih lahko namreč najde svoj priimek zapisan tudi v Valvasorjevem urbarju, kar človeka naredi izredno ponosnega.

Knjiga Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar bralcu na 72 straneh odgovori na vprašanje, kakšen gospodar je bil. Dodatek v knjigi je faksimile s transkripcijo in slovenskim prevodom urbarja. Knjiga je izšla v sozaložništvu Arhiva Republike Slovenije in Javnega zavoda Bogenšperk in jo lahko kupite v grajski trgovinici.