V zadnjih dveh letih se še bolj kot sicer zavedamo pomena dobrega počutja, ki je eden ključnih gradnikov duševnega zdravja posameznika in skupnosti. Če smo v glavnem zadovoljni s seboj in si zaupamo, imamo korektne odnose z drugimi, bližnje in prijatelje, s katerimi lahko delimo naša občutja, če obvladujemo svoje vsakodnevno življenje in se uspešno soočamo tudi s problemi in stresnimi situacijami, lahko rečemo, da smo dobrega duševnega zdravja. Produktivni smo v okoljih, v katerih živimo, delamo ali se učimo, ker smo v njih dobro sprejeti. Vse našteto seveda ni ves čas optimalno, saj je naše življenje podobno plovbi po morju: mirnem, vzvalovanem, včasih tudi viharnem.  

Da bi ohranili dobro duševno zdravje, okrepili psihično ravnovesje in odpornost proti stresu, lahko veliko storimo sami. Vsak dan se poskušajmo držati urnika prehranjevanja, obveznosti in prostočasnih aktivnosti. Rutina in struktura dneva nam dajeta občutek varnosti in nadzora nad seboj. Svojo energijo usmerjajmo v tisto, na kar lahko vplivamo, in hkrati sprejmimo tisto, česar ne moremo spremeniti. Ostanimo povezani z bližnjimi, prijatelji, sošolci, sodelavci; če ne gre v živo, pa po telefonu ali videopovezavah, tudi razglednice in pisma niso prepovedana. Ko smo povezani, je vse lažje, veselje se množi, žalost pa deli. Ker je naše telo  ustvarjeno za gibanje,  ga izkoristimo in upoštevajmo pravilo Bolje vsaj malo kot nič. Gibajmo se na svežem zraku in v naravi, telesna dejavnost ne prinaša zgolj krepkih mišic, z njo zmanjšujemo tudi težo skrbi in psihično napetost. Posvetimo se tistim interesom in hobijem, ki nas res veselijo in prinašajo zadovoljstvo – vse, kar je ta hip modno, ni nujno dobro tudi za nas. Kadar je časa malo, ujemimo trenutke – lepe poglede in razglede, globoko zadihajmo, poklepetajmo, zavrtimo si najljubšo pesem, privoščimo si  priljubljeno hrano. Skrajšajmo čas, preživet pred zasloni televizorja, računalnika ali mobitela – vse pomembne informacije bomo tako ali tako izvedeli. Morda pa je blizu nekdo, ki mu lahko pomagamo – skrb za druge osreči tudi nas. K občutku zadovoljstva dokazano pripomore tudi hvaležnost, zato enkrat na dan pomislimo na dve, tri stvari, za katere smo hvaležni. K sprostitvi in umiritvi nam pomagajo tudi vaje sproščanja. Na spletni povezavi https://www.skupajzazdravje.si/dusevno-zdravje/sproscanje/ so zvočni posnetki nekaterih sprostitvenih vaj, ki smo jih pripravili na NIJZ.  Vabim vas, da jim prisluhnete. Izberite si katero od vaj, naučite se je in jo vadite v »mirnem« času, da vam bo prišla prav v stresu.

Včasih pa psihičnega ravnovesja ne ujamemo več in pojavijo se težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Morda se že dlje časa slabo počutimo, ne spimo, dvomimo o sebi, smo nemirni, žalostni, tesnobni, manj produktivni, prepirljivi, težko obvladujemo vsakodnevne obveznosti,  nas boli telo, posegamo po alkoholu ali kadimo, da bi se pomirili. Teh sprememb se včasih niti ne zavedamo in nas nanje opozorijo šele bližnji, prijatelji ali sodelavci. Pogovorimo se z njimi – pogovor z osebo, ki ji je mar za nas, dobro dene. Mogoče bomo skupaj odkrili razloge svojih težav, ki so lahko očitni ali  prikriti, izvirajo iz nas samih ali iz okolja. Čeprav človek mnoge težave razreši sam, vedno ne gre. Zato – ko smo izrabili lastne vire moči in upoštevali nasvete bližnjih, stiska pa nas preplavlja ter ovira, je prav, da se po pomoč obrnemo na strokovnjake. Mnoge od njih boste našli na spletni povezavi https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/ v sklopu spletne strani MIRA – Nacionalnega programa za duševno zdravje.   

Pogovor s strokovnjakom, ki na nas in naše težave pogleda iz drugega zornega kota, pripomore k njihovemu hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju. Tako kot postaja nahrbtnik z vsakim postankom za odmor lažji, vrh gore pa bližji, se tudi s pogovorom zmanjšuje teža naše stiske in bliža rešitev težave, ki je stisko povzročila.

Mladostnikom pa je že dvajseto leto na voljo tudi strokovno spletno svetovanje na naslovu www.tosemjaz.net. Svetovanje je prav tako brezplačno, preprosto dostopno, mladostniki pa pri tem ostanejo anonimni. Med svetovalci, ki jih je več kot 60, so psihologi, zdravniki, socialni delavci in drugi strokovnjaki. Odgovorijo na vprašanje vsakega mladostnika in so jim tako pomembna opora pri dilemah in težavah odraščanja.

Pripravila:

prim. Nuša Konec Juričič, dr. med.,

vodja področja za nenalezljive bolezni,

območna enota Celje NIJZ