Lani smo v Planinskem društvu Lisca Sevnica praznovali 50. obletnico pohodnih taborov: najprej z avtobusnim prevozom in spanjem v šotorih, kasneje pa v kočah, privatnih sobah, hostelih in hotelih. Pred devetnajstimi leti je žal že pokojni Ivan Veber prišel na idejo, da bi delno sedeže v avtobusu nadomestili z ležišči. Leta 2007 pa je eden njegovih avtobusov postal pravi hotel na kolesih: dvajset sedežev in dvajset prostorov za spanje na desetih pogradih. Tako smo se vandrovsko usmerjeni planinci in planinke  iz Brežic, Krškega, Senovega, Radeč, Rimskih Toplic, Laškega, Kranja in Sevnice na pot podali tudi letos od 23. maja do 5. junija. V skoraj dveh tednih smo obiskali enajst od skupaj triindvajsetih narodnih parkov Poljske. Skrbni planinski vodnik, iznajdljivi organizator in odlični fotograf Vinko Šeško je imel vse niti v rokah, volan je več kot 4200 kilometrov sukal zanesljivi šofer Emanuel Šinkovec. Izkušena Milka Požun zna organizirati prehrano v najbolj nemogočih razmerah, denarne zadeve je urejala Sonja Kostevc, za stike in informacije pred in med potovanjem pa sem skrbela Romana Ivačič.

Pot nas je vodila ob zahodni meji Poljske od nenavadnih kamnitih gmot v Sudetih, preko vzpona na najvišji vrh Češke Śnieżka, k labodom in žabam v ustju reke Warta, do sipin ob Baltiku. Na severu nismo spregledali niti polotoka Hel in na poti proti jugovzhodu slikovite Mazurije s tisoči jezer in jezerc. Tudi na vzhodu smo se držali bližine meje in doživeli močvirja z losi in množico komarjev, po lesenih mostičkih in z brodi na ročni pogon spoznavali svojski sistem kanalov reke Narew, v pragozdu z nekaterimi več kot 400 let starimi drevesi iskali evropske bivole  - zobre, se sprehodili okrog slikovitih ribnikov in z Bukowe Góre občudovali valovite gričke s polji in travniki. Vas Zalipie nas je očarala s poslikavami na hišah, gospodarskih poslopjih in v cerkvi, obiskali pa smo tudi Črno Marijo v znani romarski Częstochowi. Zadnja dva dneva smo si popestrili s splavarskim spustom po mejni reki Dunajec in vzponom na razgledišče ter obiskom slikovitih gorskih jezer pod najvišjim vrhom na Poljskem – Rysy se imenuje.

Lepo vreme, zanimivi ogledi, prijetno druženje – vse to nam bo vandrovcem in vandrovkam ostalo v trajnem spominu z iskreno željo, da bi na tak ali podoben način še lahko potovali.

Tekst: Romana Ivačič

Foto: Vinko Šeško