Brskam po knjižnici in slišim na drugi strani znanki Ines in Nežo (no, saj vem, da ni lepo prisluškovati, ampak ženska radovednost pač, ko slišim stara šola, zastrižem z ušesi).

Ines je rekla takole: "Ti, veš kaj, nekaj ti moram povedati. Eno zelo fajn trgovino sem odkrila v starem Krškem na Valvazorjevi 5. Take druge ni blizu. Prodajalka mi je rekla, da je podobna še v Sevnici in Trbovljah. No, da ti povem, kaj imajo tam. Po smešno nizkih cenah lahko kupiš rabljene stvari, od oblačil do obutve, posode, razne tehnike, televizorjev, jogijev, pohištva, igrač, rolerjev in ne vem, kaj še vse. Ti povem, ni da ni. Ampak, to ni trgovina, ki jo kar na hitro preletiš in si že zunaj. Moraš si vzeti čas, da res pregledaš, vsaka stvar je drugačna, res zelo zanimivo. Zase sem našla povsem nove superge zase, verjetno si je kdo kupil premajhne ali nekaj takega, pa jih je oddal v Staro šolo. Za malega sem našla tudi kar nekaj majčk in hlačk, pa še zelo lep jedilni servis sem na koncu kupila prav poceni. To je fino, škoda da nisem zadnjo vedela že prej. Ne vem, ali ne bom šla še po kavč, ga ravno imajo, zelo lepo ohranjenega, za na vikend bi ga vzela. Nima smisla kupovati novega, če lahko pri njih dobim še čisto lepega in poceni."

Neža je nadaljevala nekako takole: "A res, veš, kaj sem pa jaz slišala? Da lahko tja odneseš različne stvari, ki so še lepe, pa jih ne potrebuješ več, za na odpad jih je pa škoda. Fino, da so se spomnili in takšno trgovino organizirali, da so še lepe rabljene stvari dostopne ljudem, ki bi to radi kupili, pa ne pridejo do njih."

Potem sem nehala prisluškovati, ker se mi je mudilo, Bila pa sem kar ponosna, da sem tudi sama del te zgodbe o Stari šoli.

Jožica Hrovat, Stara šola, Zavod KNOF, so. p.