Sem devetošolec in že 5 tednov nisem bil v šoli. Zaradi korona virusa imamo pouk na daljavo in to pomeni, da nisem videl svojih sošolcev že dolgo časa. V stikih smo preko facebooka, snapchata, video igric in preko zooma, vendar to ni to. Pogrešam stik v živo, ker sem zelo družaben fant, z družbo se rad malo pošalim ... Vesel sem, da smo se pred vsem tem s sošolci dobili na moji zabavi za 15. rojstni dan in se pomerili v bowlingu.

In kako poteka moja šola na daljavo? Tako, da se med tednom zbudim ob sedmi uri, pojem zajtrk, se umijem, oblečem, nato računalnik in gmail, telefon in eAsistent ter čakam na naloge in spletno učilnico. Prav lepo je videti sošolce preko zooma, čeprav tako na daleč. Večino šolskega dela opravim dopoldne, če mi kaj ostane, pa naredim še popoldne. Imeli smo športni dan – čistilna akcija okoli hiše in naravoslovni dan – nabiranje regratovih cvetov. Pri likovnem pouku smo naredili avtoportret in oblikovali človeka iz različnih materialov – jaz sem uporabil žico in rafijo. Pri ostalih predmetih nam učiteljice in učitelj pošljejo gradivo, ki si ga bodisi natisnemo ali prepišemo, in naloge, ki jih vestno opravljam. Moram priznati, da imam sedaj več časa za druženje s starimi starši in mami, ko ni v službi, sem ogromno na zraku, pomagam pri domačih opravilih, tudi posodo večkrat pomijem. Naredim si večerjo, tudi snežno kepo ali dve sem naredil, saj nas je sneg prav lepo presenetil. Počnem vragolije s kolesom, gledam TV, tipkam po telefonu in računalniku ter seveda moje najljubše opravilo – poslušanje glasbe. Opravil sem tudi 14-dnevni bralni izziv Knjižnice Trebnje, ampak kljub vsemu zelo pogrešam družabno življenje z vrstniki. 

Dnevi in tedni minevajo. Želim in upam, da se bomo ob koncu šolskega leta le videli, se pošalili, šli na končni izlet, zaplesali na valeti, se poslovili in si za vedno zapomnili našo majhno, prijetno osnovno šolo Šentjanž, saj se septembra odpravljamo v srednjo šolo novim izzivom in šolskim skrbem naproti. 

Urban Gorenjc Dokl, 9. razred

OŠ Milana Majcna Šentjanž