Ne pogostoma, a včasih se določene poti v življenju resnično zgodijo z nekim namenom in tako se odprejo nove, ki ti ponudijo neslutene možnosti, priložnosti. Ena takšnih se je zgodila 23. 3. 2017, ko smo gostovali na slovenski gimnaziji v Celovcu, kamor nas je povabil človek toplega srca, oseba, pisana z veliko črko – gospod Jože Andolšek. S ponosom smo se odzvali in odigrali našo igro Branje slovenskih klasikov je kul. Tudi on je v igri, katere osrednja nit je sicer vabilo k branju, prepoznal, da je hkrati še mnogo več. Je prikaz povezovanja različnih svetov: tradicije in sodobnosti, mladih in starejših, nekoč in danes; je eno izmed sredstev, ki lahko presega meje v nas samih, kot tudi tiste resnične. Ob tem pa nam riše možne mostove, ki lahko te svetove združuje v zanimivo »tu-časnost«. V čudovito preživetem dnevu smo vsi udeleženi neizmerno uživali, saj smo bili s strani gospoda Andolška tudi gostoljubno postreženi in vodeni ob ogledu mesta ter okolice. Na koncu se lahko samo še z zadovoljstvom ozremo na storjeno in vsem preprosto, a iskreno rečemo: »Hvala!«

Silvestra Kotar, prof.