Sprva se nisem zmenil, saj sem bil preveč len, da bi hodil na vaje in snemanja. Čez nekaj časa so mi prijatelji predlagali, naj se vključim. In tako se je začelo.

Z mentorjema Tomažem Pavkovičem in  Jelko Slukan smo začeli z resnimi vajami. Srečevali smo se nekajkrat na teden, včasih kakšno soboto in enkrat med počitnicami. Učili smo se filmski jezik in spoznavali pomembne stvari za izdelavo filma.

Ko smo osvojili osnove opravljanja z opremo in pisanja scenarija, smo izbrali člane ekipe. Scenaristki sta postali Eva Zala in Monika, Urban in Neža snemalca, jaz sem se preizkusil v vlogi režiserja.

Začeli smo s poskusnim snemanjem in z izbiro glavnih ter stranskih literarnih oseb. Eva Zala in Monika sta se pridno lotili scenarija. V enem tednu smo vedeli, kaj in kako hočemo posneti film. Izbrali smo dvanajst prizorov; snemali smo v hiši, na železniški postaji, pred šolo, za Savo, na gradu.

Pred snemanjem smo postavili kamero in mikrofon. Prizor smo najprej odigrali "na suho" in ocenili dogajanje. »Kamera – zvok- akcija!« in začelo se je pravo snemanje.

Včasih smo imeli veliko idej in težko smo izbrali tisto pravo. Med snemanjem nas je zapustilo tudi nekaj ustvarjalcev, saj se tu pač niso našli. Vsa ta napetost ob prizorih, smeh in trema  so bili utrujajoči. Včasih sem si mislil: »Pa kdaj bo že tega konec!«

Vendar sem v petek, 19. aprila, v Ljubljani ugotovil, da je bil trud zares poplačan. V kategoriji od 7. do 9. razreda smo mladi ustvarjalci osvojili  prvo mesto, med vsemi 43 filmi pa prejeli ODLIČNO zlato priznanje! Ob predvajanju filma mi je gorelo celo telo, saj se je publika čudovito odzivala in nam tako pokazala, da smo res naredili najboljši film. 

Ta  film mi je osebno odprl okno v svet igralstva, saj so med strokovno oceno filma omenili, da sem mlad nadobuden igralec, ki sem prikupno zaigral vlogo Romea. Upam in delam na tem, da bom nekoč postal igralec, voditelj ali režiser filmskih del.

OŠ Sava Kladnika Sevnica