Učenci 5. a in 5. b iz OŠ Sava Kladnika Sevnica, smo se v ponedeljek, 22. 5. 2017, odpravili v Strunjan. Bili smo zelo veseli, da bomo lahko videli morje ter se učili plavanja.

Najprej so nas učitelji razvrstili v plavalne skupine, nato pa smo pojedli kosilo. Končno smo se lahko namestili v apartmaje, v katerih smo prebivali pet dni. Zvečer smo odšli na sprehod v Portorož. Zelo vneto smo zapravljali denar za spominke in sladoled. V naš začasni dom smo prišli pozno zvečer.

            Vsak dan smo pričeli z jutranjo telovadbo, pri kateri smo se razgibali. Po zajtrku smo imeli plavanje. Plavali smo tudi v morju, ki se je že segrelo. Zvečer smo tekmovali za najlepšo frizuro. V laseh so se pojavile tudi ščipalke za obešanje perila in kuhalnice. Tudi plesali smo in komisija je razglasila zmagovalce.

            Naša glavna naloga, plavanje, je bilo zabavno, utrudljivo in naporno, zato smo zvečer mirno in hitro zaspali. Udeležili smo se tudi športnih iger: nogometa, med dvema ognjema, vlečenja vrvi, odbojke ….

             Zadnji  dan smo plavali za priznanja in zvečer so nam jih učitelji podelili. To je bilo super. Prejeli smo kar šest zlatih delfinčkov in celo množico srebrnih in bronastih.

            Nismo še želeli oditi, a nas je dom kar klical. Na poti proti domu smo si ogledali še Postojnsko jamo in v njej so nas najbolj navdušile človeške ribice.

             Res smo bili kdaj pa kdaj nemirni, ampak vseeno smo se imeli zelo lepo. Ta šola v naravi nam bo zagotovo ostala v spominu za vedno.

Katarina Traven, 5. b

5. A IN 5. B V STRUNJANU

V ponedeljek dopoldne smo v Strunjan prispeli,

se v kopalke odeli

in že plavat začeli.

Zvečer na sprehod v Portorož smo odšli

in spominek za družino kupili vsi.

V torek smo iz papirja ribo naredili,

potem v kopalke skočili

in se plavat učili.

V sredo z ladjico v Piran prispeli,

tam smo se vsi krasno imeli.

Lizali smo sladoled,

vse nam je bilo na ogled.

Smo spominke nakupovali,

nato zavili še v akvarij

in živali morske ogledovali.

Za slovo smo še Postojnsko jamo obiskali,

tam smo se z vlakcem peljali.

Videli smo tudi čudo sveta,

to je kar mala človeška ribica bila.

Veseli smo v Sevnico prispeli

in se s starši objeli.

Nam pa so ostali le še lepi spomini.

Adriana Rihtar, Julija Kermc in Sergeja Šturbej, 5. a