Učiteljica nam je v šoli povedala, da bomo obiskali Planico. Jaz in moji sošolci smo se tega zelo razveselili. Komaj smo čakali težko napovedan dan. V Planico smi šli 19. marca z avtobusom iz Tržišča. Zbrali smo se zgodaj zjutraj na postajališču v Tržišču in naša vožnja v Planico se je začela.

Na avtobusu smo bili zelo razigrani, veliko smo se pogovarjali, se smejali, peli in nič jedli. Pot je hitro minila, čeprav je bila dolga. Vsak izmed nas je dobil kapo, tatu in rokavice. Tatuje smo si potem prilepili na roke, obraz… Na koncu vožnje smo dobili še bon za toplo malico in vstopnico. Spremljevalci so nam dali tudi navodila, kako se moramo obnašati. Vstopili smo na prizorišče in odpeljali so nas v šotor, kjer so se dogajale aktivnosti preko celega dne.

Bila sem malo žalostna, ker me je učiteljica okregala, saj se nisem dobro znašla v množici ljudi in sem se skoraj izgubila. Kmalu sem pozabila na to. V šotoru smo spili čaj in  dobili toplo malico. Po malici so nas odpeljali na tribune, od koder smo spremljali skoke in navijali. Dobila sem sliko, na kateri so bili naši skakalci in njihovi podpisi. Tekme si nismo ogledali do konca, ker je bil že čas za odhod domov.

Ko smo prišli nazaj na avtobus, smo se veselo pogovarjali in malo fotografirali. Vožnja domov je hitro minila. V Tržišče smo se vrnili zelo utrujeni. Doma sem staršem navdušeno pripovedovala, kako je bilo v Planici lepo.

                                                          Tamar Gorenc, 4.r. OŠ Tržišče