V Domu upokojencev Sevnica se vsak ponedeljek odvijajo bralne urice, na katerih s stanovalci doma prebiramo različne vrste literature, se o prebranem pogovarjamo in tako vzpostavljamo dragocene medsebojne odnose. Družimo se že leto dni, v tem času pa smo prebrali veliko različnega gradiva; od pravljic za odrasle, ljudskih pripovedk, etnološke literature, zgodovine Sevnice in okolice do besedil o tujih državah, poezije, kuharskih knjig in še mnogo drugega. Med pogovori, ki so se ustvarjali ob srečevanju z različnimi besedili in temami, je  beseda nanesla tudi na stare kuharske recepte. Kar nekaj bralnih uric smo posvetili pogovoru o hrani, ki so jo včasih kuhali in jedli udeleženci bralnih uric,pa tudi zapisu receptov, za katere upamo, da bodo kdaj našli svoje mesto tudi v tiskani obliki.

Na enem izmed naših srečanj smo se odločili, da bomo prvi recept tudi preizkusili in tako skupaj pripravili »krompir na župi«, kot mu po domače pravijo stanovalci doma. Preprosta jed iz krompirja, kuhanega v lastni vodi, ki smo mu dodali peteršilj, vejico melise ter ga na koncu zabelili z domačimi ocvirki in s prepraženo čebulo. Jed je pri stanovalcih zbudila spomine na mladost, na preprosto hrano, ki so jo delili v velikih družinah in se ob tem imeli lepo. Tako smo vsi skupaj podoživeli pretekle in ustvarili nove spomine, nova poznanstva in nov način koristnega in veselega preživljanja sivih jesenskih dni.

"Zelo zgodaj sem ugotovila, da je pogrinjanje mize veliko več kot postavljanje vilic in nožev. S tem pripravimo okolje za hrano in pogovore, pripravimo vzdušje in auro, ki ostane še dolgo potem, ko že pozabimo, kaj smo jedli in kdo je kaj rekel." ( Peri Wolfman)

Ob naših druženjih vedno bolj ugotavljam, da človek potrebuje le malo, da se mu srce napolni z radostjo in občutkom sprejetosti. Pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, saj že majhne reči lahko spreminjajo svet.

Andreja Jazbinšek, prostovoljka