Angel

V postelji leži telesce malo,

s priprtimi očmi je zaspalo,

le odejica se rahlo niha ,

v ritmu kakor dete diha.

Zabredel je v skrivni svet

sanj otroških,v deko objet.

Mirno sanja svojo pot,

naj ne vodi ga do zmot.

Kot angel zgleda v soju luči,

ko mirno igra se s sanjami.

Čista nedolžnost obraz mu krasi

in ljubkost njegova me zasvoji.

Vedrina z obraza mu sije,

vroče mamino srce opije;

milina vtisne svoj pečat

do spomina težkih vrat.

Oči mi moje stran ne grejo,

kjer angel spi mi pod odejo.

Spi mi varno,mirno spi,

nad tabo mamica bedi.

                        Tanja Košar