Študenti U3 v Muzeju Lojzeta Slaka v Mirni Peči

V dolini tihi je vasica mala …

Mama, prihajam domov …

Al jaz pa pojdem po dekle tja daleč pod Gorjance …

Čebelice, čebelice, ve moje ste prijateljice …

To so pesmi, ki so zapisane v naših koreninah. Pa pojdimo na Dolenjsko pogledat, kdo jih je ustvaril za vse nas.

16 članic in članov U3 v sončnem dopoldnevu na potep z vlakom v Mirno Peč.

Vodička, ki smo ji dodelili oceno odlično in čudovito, nas je v uri in pol seznanila z Mirno Pečjo (občino, ki šteje okrog 3000 prebivalcev, razlago imena). Nam je bila všeč razlaga, kako sta se dekla in hlapec mečkala na peči, to glasno mečkanje je zmotilo gospodarja, ki je zaklical: »Mir na peč!«

V muzeju nas prijetno preseneti zvočna opremljenost: s slušalkami nas Slakove melodije odpeljejo v mladost, na veselice, na poroke. Lojze Slak je ustvaril novo smer narodno-zabavne glasbe z diatonično harmoniko in večglasnim moškim petjem. Harmoniko je »obogatil« z dodatnim gumbom. Ideje je črpal iz svojega otroštva, mladosti, ko je slišal besedila ljudskih pesmi in igranje godcev na frajtonarce. Razstavljenih je 8 Slakovih harmonik. Prvič so Lojzeta Slaka po vsej Sloveniji slišali 1957, ko je nastopil na ljubljanskem radiu. 1964 so na radiu nastopili tudi Fantje s Praprotna in Lojze jih je povabil k sodelovanju. Kar 47 let so kot ansambel Lojzeta Slaka osrečevali slovenski narod ne samo doma, ampak tudi v Ameriki, Avstraliji. Razstavljene so srebrne in zlate plošče. V kmečki sobi del klopi ni oblazinjen. Zakaj? Obiščite muzej ali povprašajte nas, ki smo bili tam. Vodička je razstavila (in tudi sestavila) harmoniko, zaigrala dve pesmi. In potem smo ob glasbeni spremljavi zapeli tudi mi V dolini tihi in Čebelice. Posnetek hranimo na svojih računalnikih, saj smo ugotovili, da moramo še trenirati. Pa Janko nam je zaigral nekaj melodij na Slakovo harmoniko.