Od 1.6 do 12.6.2022 bo na območju Republike Slovenije pod okriljem Agencije za varnost v cestnem prometu potekal drugi del aktivnosti, ki so usmerjene v varnost voznikov enoslednih motornih vozil in katerih namen je izboljšanje stanja prometne varnosti navedene kategorije voznikov, med katere prištevamo voznike koles s pomožnim motorjem, voznike mopedov in voznike motornih koles.

 Vse  te naštete skupine lahko prištevamo med ranljive udeležence v cestnem prometu.   Ta  rizičnost  izhaja  z  njihove  objektivne  nezaščitenosti  v primerjavi  z  večino drugih uporabnikov javnih prometnih površin, kot tudi

zaradi  njihovega  ravnanja,   ki  je  pogosto  povezano s kršitvami pravil vožnje ter objestnim obnašanjem v cestnem prometu.

 Te  lahko razdelimo v dve skupini, in  sicer v prvo skupino kršiteljev med katere  spadajo predvsem tisti vozniki, ki prometna pravila kršijo zavestno ali  zaradi pomanjkanja znanja, v drugo pa lahko prištevamo predvsem mlajšo populacijo  uporabnikov  enoslednih  motornih  vozil,  ki ob samih kršitvah prometnih pravil ravna in se vede zelo objestno in agresivno.

Ogroženost t.i. starejše populacije prihaja v ospredje predvsem v trenutku, ko  se  v prometu pojavijo še drugi udeleženci v cestnem prometu, v primeru objestnih  in  agresivnih  ravnanj  pa  je  ta  ogroženost podana že z samo

uporabo  enoslednih   motornih  vozil  s  strani takšnih oseb in prisotnost drugih oseb sploh ni pogoj za nastanek nevarnih situacij.

Zaradi zgoraj navedenega voznikom enoslednih motornih vozil:

·              pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih

kilometrih vožnje primerno ogrejte;

·              pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado.

Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost;

·              ne pozabite na oblačila s ščitniki;

·              motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni

udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih;

·              poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte

vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik;

·              pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini

vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet;

·              hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih

minutah deževja;

·              če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na

spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah;

·              izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito

olje ali podobno (predvsem v ovinku);

·              reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem

prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več;

·              zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot

ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti;

·              ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali

ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.

OPREMA:  V  prometnih  nesrečah  z  udeležbo  motoristov  so poškodbe glave najpogostejše,  v  kar  58  %  pa  tudi  vzrok smrti. Zato mora biti čelada kakovostna.  Ustrezati  mora  evropskim  standardom,  dokazilo  za to pa je všitek  ECE  22/05. Čelada se mora tesno prilegati, ne sme pa tiščati, zato jo  moramo imeti pred nakupom dovolj dolgo na glavi. Padcem se skoraj ne da izogniti,  zato  mora  biti  voznik  motornega kolesa ali kolesa z motorjem opremljen  s  kompletno  zaščitno  obleko.  Obleka mora biti udobna, vendar kljub  temu  tesno  prilegajoča.  K  opremi  spadajo tudi ustrezni škornji, rokavice in ledvični pas.

OPAZNOST  in  VIDNOST:  Za  motoriste  je  prižgana luč zelo pomembna. Ozko silhueto  motornega  kolesa  z  voznikom  je v gostem prometu ali ob slabši vidljivosti  lahko  spregledati.  Že  širina  svinčnika  v  iztegnjeni roki popolnoma  zakrije  motorista,  oddaljenega  30 m. K boljši vidnosti precej pripomorejo  raznobarvnost  oblačil,  ponoči  pa  odsevni všitki in odsevni trakovi  ali  napisi na jakni. Uporaba vseh luči in njihova brezhibnost sta izjemno pomembni za varnost.

OPAZOVANJE  in  GLEDANJE:  Motorist  mora  nenehno  opazovati in spremljati razmere  v  prometu. Ceste in vozišča so lahko spolzki tudi v suhem vremenu (prah,  talne  označbe,  jaški,  maščoba,  pesek  itd.).  Vozne  razmere se vseskozi  spreminjajo,  zato motorist nikakor ne sme spregledati posebnosti okolice.  Opazovanje  dogajanja v prometu je izjemno pomembno za pravočasno ukrepanje.  Pravilen  pa  mora biti tudi pogled motorista. Kamor ga usmeri, tja  se  tudi  pelje.  Če pogled zastane na oviri na cesti, se bo v njo ali preko  nje  tudi  zapeljal.  Klasičen  primer  je pesek v desnem zavoju, ki

mnogokrat   povzroči  strah  pred  zdrsom  ali  celo  paniko.  To  povzroči podzavestno  zaviranje,  ki  je, še posebej če je motorist v nagibu, zaradi tega  lahko  usodno.  Učinkovita  in  enostavna rešitev je v pogledu, ki ga usmerimo  v  očiščen  del vozišča, tj. dobro vidne kolesnice, po katerih se odpelje skozi ovinek.

ZAVIRANJE  in  USTAVLJANJE: Tako kot motorist mora biti tudi motorno kolo v dobri  pripravljenosti.  Pnevmatike največkrat prispevajo k varni vožnji. Z izrabljeno  pnevmatiko  ni  mogoče dobro pospeševati, se nagibati v zavoju, sploh  pa  ne  dobro  zavirati.  Brezhibnem  pogonski agregat mora motorist nenehno  nadzorovati  in  tudi ustaviti, zato morajo biti zavore brezhibne.

Zaviranje motornega kolesa je mnogo zahtevnejše kot pri osebnem avtomobilu.

Motorist  mora istočasno z roko in nogo obvladati dva različna in neodvisna zavorna  sistema.  Pri  zaviranju se prednje kolo močno obremeni, zadnje pa razbremeni,  zato  se  s  sprednjo  zavoro doseže večji zavorni učinek. Pri zaviranju  v  nevarnosti  je  zelo  pomembno pravilno doziranje moči stiska zavorne  ročice,  saj prednje kolo nikakor ne sme blokirati, prav tako tudi zadnje  ne.  Začetek  zaviranja  ne sme biti eksploziven, vedno pa je treba zavirati z obema zavorama.

PREDVIDEVANJE: V vožnji sta predvidevanje in stalna pripravljenost na hitro reakcijo  nepogrešljiva.  Kazalec  in  sredinec naj bosta vedno položena na ročico  sprednje zavore, tudi med vožnjo, saj bosta tako vedno pripravljena na  zaviranje v sili. Naš način vožnje mora biti za ostale udeležence jasen in razpoznaven.   Premike,  prehitevanja  in  vse  druge  manevre  moramo

pravočasno  in jasno nakazati. Ne smemo sunkovito pospeševati, se zaganjati od  križišča  do  križišča,  ne  smemo »slalomirati« med vozili. Upoštevati moramo  t. i. mrtve kote drugih udeležencev, biti posebej pozorni do otrok, pešcev, starejših in kolesarjev.

Daniel Žniderič, načelnik policijske postaje, višji policijski inšpektor III