Za praznovanje smo torej imeli kar 7 razlogov. Slovesnost je bila poleg simbolične otvoritve novega vodovoda, ki je sigurno najpomembnejši za življenjsko eksistenco, namenjena še:
- zaključku elektro kabliranja znatnega dela Vrhka,
- ureditvi širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja,
- prenovi 200 m kraka ceste,
- sanaciji plazu, ki je ogrožal cesto,
- zgraditvi skoraj 50 metrskega opornega zidu in
- zaključku dveh udarniških akcij, ki dvigata urejenost kraja ter turistično obiskanost, pa četudi le sprehajalno - obnovljena 100-metrska pešpot oziroma steza ter zasajeni vaški lipov drevored.
Pitna voda je nepogrešljivi del našega vsakdana. Je naše naravno bogastvo in je neprecenljiva ter nenadomestljiva dobrina, ki jo uporabljamo pri vsakodnevnih opravilih. Pitna voda je tista voda, ki jo ljudje lahko uživamo z minimalnim tveganjem. V večini razvitih držav je pitna voda pripeljana v gospodinjstva, a v velikih delih sveta imajo ljudje še vedno neustrezen dostop do vode za pitje in je velikokrat okužena z mikroorganizmi in strupenimi snovmi. Voda je bila in bo vedno najpomembnejši vir življenja za vse znane žive organizme, tudi na Vrhku. A pot do te, za življenje tako pomembne tekočine ni bila enostavna. Terjala je 4-letno aktivno delo Vodovodnega odbora , katerega predsednik je bil Ciril Kolenc, preden je ob 4o let starih in dotrajanih vodovodih (v vasi so bili kar štirje), pritekla po novih ceveh zdrava pitna voda. Projekt je res trajal morda nekoliko dlje iz razloga velikega usklajevanja z več izvajalci, kajti sočasno je teklo tudi elektro kabliranje in polaganje inštalacij širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja. Kot je na otvoritvi povedal direktor JP Komunala Sevnica Mitja Udovč, je bilo položenih na Vrhku skoraj 7 kilometrov cevovodov, kar ni malo.
Na Vrhku, površine 2,7 km2, živimo 103 Vrhovčani v 38 gospodinjstvih. Res nas je trenutno kar 25 manj kot v sredini 19. stoletja, največ 168 prebivalcev je Vrhek premogel leta 1937, smo pa zato bolj povezani in pripadni udarništvu. To se kaže tudi v urejenosti in razvitosti vasi. Zanimiva je tudi za turiste, saj premore že precej vikendov, da o zidanicah niti ne govorim. Utrip na Vrhku se kaže tudi skozi vrsto dogodkov in aktivnosti. V slovenskem prostoru je Vrhek postal še bolj prepoznan pred 28 leti, ko je Bojan Repše »odkril« rumeni sleč, oz. azalejo, kot ji pravimo. Postaja pa Vrhek vse bolj zanimiva izletniška ter popotniška točka, pa ne samo zaradi azaleje in dobre kapljice rujnega. Malodane skromnih 390 metrov, kolikor premore, pa vseeno s svojo lego nudi prekrasen razgled na vse okoliške vrhove, tja do Snežnika. Prepričani smo, da jih bo zasajen lipov drevored 35 lip, v katere senci si bodo popotniki lahko na klopci odpočili in si natočili kozarec pitne vode iz skalce z datumom 17.10.2015, poslej še bolj pritegnil.
In ta dan si bomo Vrhovčani zapisali v svoje anale. Skupaj z gosti in nastopajočimi se nas je zbralo blizu 90. S pozornostjo smo prisluhnili govorcem, zborčku Osnovne šole Tržišče, vaškim pevcem Cvetka Aupiča ter ubranim zvokom, ki jih je iz harmonike izvabljal Alojz Mrgole. Vsem nastopajočim se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi donatorjem, ki so omogočili, da smo se v soboto imeli res čudovito, vse do večera. Posebna zahvala pa velja župniku Slavku Kimovcu, ki je svoj obred zaključil na njemu svojsten način – blagoslovljeno vodo je natočil v kozarce vsem prisotnim.
Vsi ljudje dobre volje, uživalci čistega okolja in zraka, vabljeni na Vrhek!
vir: Vrhovčani
