Grajsko lutkovno gledališče Sevnica že tradicionalno igra v poletnih mesecih svoje lutkovne predstave na otoku Lošinju in Cresu, s katerimi uspešno promoviramo kulturni utrip  in turistično ponudbo gradu in občine Sevnica.

Letos smo julija in avgusta razveseljevali otroke z lutkovno predstavo » Janko in Metka«, ki so jo organizatorji izbrali iz našega repertoarja. Med drugim smo dvakrat igrali tudi v slovenskem turističnem naselju Bučanje v Nerezinah, kjer so mladi gledalci napolnili skoraj celo prireditveno ploščad in nas nagrajevali z bučnim aplavzom. Naše lutke in predstava s svojo dinamiko, atmosfero in glasbo v sicer znani pravljici, a v modernejši in prirejeni izvedbi , je otroke  prevzela tako, da smo se na koncu kar težko poslovili. Seveda nas pričakujejo zopet drugo leto, da jim popestrimo vroče počitniške dni.                             

Tudi tujci, ki večinoma niso razumeli niti besedice slovenskega besedila, so bili navdušeni, saj jih  zaradi močne neverbalne komunikacije lutkovne predstave to očitno ni motilo. Dobili smo tudi vabilo za gostovanje na poletnem festivalu, ki bo drugo leto v Gradcu (Avstrija).

Zavod GLG Sevnica se ukvarja tudi z likovno umetnostjo in na otoku Lošinju že več let uspešno organizira v galeriji » Nautilus« v A/C Lopari slikarske in kiparske razstave umetnikov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Vsako leto pa predstavimo vsaj enega umetnika iz naše regije, oz. Sevnice.

Dne  7. Avgusta 2015  smo predstavili   mednarodni javnosti otoka Lošinja našo slikarko in pesnico Jožico Udovč Krhen iz Sevnice, katere razstavo je odprl eden najvidnejših kulturnikov otoka Lošinja, pisatelj, zgodovinar in publicist Dr. Juliano Sokolić , ki z nami sodeluje že od same ustanovitve galerije  » Nautilus«.   Jožica je kot likovna pedagoginja celo življenje »zorela« med barvnimi čustvi otrok, poezijo njihovih duš in občutljivih medčloveških odnosov. Njena tenkočutnost za naravne lepote je zaokrožila njeno slikarsko maniro  njenih likovnih del.  Na razstavi je izstopala enigma »Ženska«, ki veje iz večine njenih slik z njej značilno senzibilnostjo telesnih form, obrazov in zagonetnim pogledom v daljavo.                                        Njena likovna dela so bile večinoma akrilne slike večjih formatov na temo konj, Mediterana in žensk. Na velikih starih, od burje razbrazdanih » škurah«, od že davno porušenih kamnitih otoških hišic, so kot na razstavni podlagi živo izstopali zanjo značilni, zelo subtilni in elegantni portreti žensk, ki jih slika na masivne lesene plošče malih formatov, kjer se linije teles spontano prepletajo z risbo letnic lesa.

Na ogled smo postavili tudi njeno pesniško zbirko » Druga stran lune«, ki je bila kot plemenita začimba tega lepega kulturnega dogodka.

V kolikor vas zapelje pot proti Kvarnerju, si lahko razstavo še vedno ogledate v Galeriji » Nautilus«.

                                                                                                                Bernard  Pungerčič