Dragi moji,pismo je prispelo.
Čisto je belo ter v širino precej debelo.
Le kaj piše,kaj se dogaja?
Besedam napisanim ni ne konca,ne kraja.

Pa se zanj prepirata zdaj mama,zdaj oče.
Sin pa ga v roke kmalu dobiti hoče.
A mu to ne bo dovoljeno,
saj je pismo na sestro naslovljeno.

Ta ga takoj pograbi,
na šolo,svet takoj pozabi.
Pisava načečkana ji takoj je znana,
kot fantičeva roka,ki je bila v vojsko odpeljana.

Fant ji sporoča,
da pride nazaj,
od tega ga ne ne bi odvrnila ne sodra,ne toča,
če ne prej,pa ko bo naslednji maj.

Dekle zajoče,zavriska,zapoje.
Tako se že veseli sreče svoje.
Da ga spet vidi,objame,poljubi
ter mu zvestobo večno obljubi.

Na koncu izpusti pismo iz tresočih rok,
nato začuti kako se v njej premakne otrok.
Poljubi še na koncu narisano srce
ter svoje najljubše podpisano ime.

Tamara Špan