Čestitamo! Vaše vino Modra frankinja Turn Classic 2021 je šampion 15. Festivala modre frankinje. To je sedaj že tretji naslov šampiona v teh 15. letih, mar ne? Kako se počutite kot šampion, kaj vam to pomeni?

Res je. Naše modre frankinje so dosegle že tretji naslov prvaka, kar pomeni, da v povprečju zmagamo vsakih 5 let. V zadnjem obdobju nekoliko bolj intenzivno, kar sem že nekako napovedal v zadnjem takem intervjuju. Sorti modra frankinja dajemo res velik pomen, z njo rastemo in se skupaj nadgrajujemo. Modra frankinja nas nauči predanosti, doslednosti in potrpežljivosti. Je (lahko) velika rdeča sorta (čeprav poznavalci ne govorijo o njej tako spoštljivo), vsekakor pa največja v naši vinorodni deželi. Prejem šampiona pomeni, da so bile naše misli pravilno usmerjene in da je delo naše ekipe dobilo novo potrditev.

Ali obstaja recept za šampionsko modro frankinjo, nam ga lahko izdate?

Receptov v vinogradništvu in vinarstvu ni. Grobi skelet so lahko smernice, jasna vizija, znanje, izkušnje in doslednost. Vsak letnik je zgodba zase, ki me kot tehnologa navdaja z vedno novimi izzivi.  Pomembno je, da v začetku veš, kakšen stil modre frankinje nameravaš pridelati in iz tega izhajati. Vse ostalo sledi tekom leta v vinogradu in seveda jeseni v kleti. Sprejemanje odločitev v času prevzema grozdja, fermentacije z maceracijo ter nege vina so ključnega pomena in prostora za napake praktično ni. Čist aromatski profil, brez napake še toliko bolj poudari veličino te sorte. Okus seveda brezhiben in ravno tako sorten. To so prvi cilji, ki si jih zadajamo vsako leto. Vse ostalo sledi sproti …

Modra frankinja – kako zelo je vaša, kako zelo je naša, kaj pomeni vam vinarjem, nam Posavcem?

Modra frankinja je absolutna naša, naša Dolenjska, naša Posavska in seveda naša Slovenska. Nekako se mi v vinorodni deželi Posavje najdlje ali največ rokujemo z njo. Je vsestransko uporabna v kleti, saj pokrivamo prav vse segmente; mirno na belo, penine (v vseh barvnih odtenkih), rosejih, maceriranih mladih in zorjenih variacijah, likerskih vinih in predikatih. Težko bi našli še kakšno kategorijo. Pestrost fenolne in kislinske sestave nam omogočajo, da se z njo lahko igramo. Vendar previdno. Zato verjamem, da globoko v duši in srcu nam v Posavju pomeni več kot kje drugje v Sloveniji. Je bolj prepoznana kot tržna niša s potencialom pridelave različnih stilov vin. Kot rdeča sorta je še relativno nepoznana. Včasih opažam, da »nas« (ali vsaj določene) je strah, da bi jo sadili Vipavci in širše. Sam s tem nimam težav. Več kot bo slovenske prepoznavnosti in povezovanja, več imamo možnosti za preboj te sorte tako na slovenskem kakor tudi mednarodnem parketu. Obojega namreč primanjkuje.

Vaša klet je ena večjih v naši širši regiji. Kaj poleg frankinje je še bogastvo vaše kleti?

Paradni konj naše kleti je vsekakor vino cviček PTP. Drugi steber je vino modra frankinja v vseh svojih različicah, tretji pa so penine. Ostala sortna vina (chardonnay, beli pinot, zeleni silvanec, predikati …) so dodana vrednost naši ponudbi in ostajajo zvest partner našemu izboru vin. Prihaja še en steber, na katerega računamo. Več o njem pa kmalu …

Vsa leta je Klet Krško aktiven udeleženec festivala – v kakšni luči vidite festival modre frankinje? Ali so tovrstni dogodki še zanimivi, potrebni, ali ima Festival modre frankinje v Posavju svoje mesto?

Jaz sem eden tistih, ki je vedno stal za Festivalom modre frankinje. Tudi kot klet se ga udeležujemo že od samega začetka. Institucija KŠTM je pomemben faktor v tej zgodbi, saj se festival odvija v njegovi organizaciji. Kletarimo tudi njihovo vino, smo botri grajskim trtam in vedno na razpolago za nasvet ali zgolj pogovor. Seveda bi si slednjega želeli večkrat, vendar smo danes vsi, ki smo aktivni, izredno okupirani. Sam festival kot tak po mojem skromnem mnenju mora ostati in se razvijati. Se bo pa potrebno prešteti tudi med pridelovalci. Mi smo konec koncev tisti, ki smo srce festivala in skozi njega iščemo nove poti. Prodajne in marketinške. Spoznavamo pivca in okolico, poslušamo razmišljanja in se tako gradimo. Žal smo vinarji zelo posebna skupina zelo občutljivih ljudi. Kakor je občutljiva modra frankinja. Zato potrebujemo nekoliko več potrpežljivosti, nege in pozornosti. Kakor modra frankinja. Malo pogrešam konstruktivni pogovor širšega kroga pridelovalcev, predvsem pa njihovega angažmaja. Mislim, da bi v tem primeru pisali o veliko večjem številu prispelih vzorcev in vinarjev na sam festival.

Za konec naj poudarim, da moramo vztrajati na tem, da se festival ne samo ohrani, ampak nadgradi.  Absolutno skupaj z ocenjevanjem, saj se tako med sabo primerjamo in na tekmovanju je tako, da na koncu nekdo zmaga. Konkurenca je vse prej kot lahka, zato je ocenjevanje še toliko večji izziv. Vsak se tako maksimalno potrudi, da pridela in pokaže najboljše. Mogoče zmagovalec vedno ne dobi tistega, kar si najbolj želi, torej večje prodaje. Dobi pa status zmagovalca v Sevnici, kar ni samoumevno. Zato bodimo potrpežljivi in tvorni. Do 20. obletnice ni več daleč. Do tega jubileja pa pokažimo vesoljni Sloveniji, iz kakšnega testa smo.

z zmagovalcem se je pogovarjal Matej Imperl, KŠTM Sevnica

Foto: Klemen Bec za KŠTM Sevnica, arhiv Kleti Krško