Ciril Udovč in Zoran Cvar sta za svoj dolgoletni prispevek k ohranjanju kulture v občini Sevnica ob slovenskem kulturnem prazniku prejela najvišje priznanje Zveze kulturnih društev Sevnica – zlato Prešernovo plaketo.

1. Kaj za vas pomeni prejeti Zlato Prešernovo plaketo in kako gledate na svojo dosedanjo pot v kulturi in umetnosti?

Ciril: Prejeti to priznanje pomeni spoštovanje in prepoznavanje, saj potrjuje dolgoletno in uspešno delo na tem področju ter priznanje za prispevek k slovenski kulturi. Zame to ni le osebno priznanje, temveč tudi znak spoštovanja in cenjenja celotnega umetniškega udejstvovanja in vpliva na družbo. Ob tem pa je pomembno, da se umetniška pot ne ustavi pri dosežkih, ampak je vedno v procesu iskanja novih, kreativnih izzivov.

Zoran: Prejem Zlate Prešernove plakete je zame veliko priznanje, ki potrjuje, da je moj prispevek h kulturi in umetnosti prepoznan. To je spodbudno in potrjuje, da sem pustil pečat. Moja pot v kulturi je bila dolga in bogata z izkušnjami, s pomembnim prispevkom h kulturnemu utripu v Loki in občini. Najdragocenejši del pa so ljudje, umetniki, ki so me navdihovali in obogatili moje delo.

2. Kako se počutite ob tem, da vaše delo in prizadevanja prepoznava širša skupnost in kako vas to motivira za nadaljnje ustvarjanje?

Ciril: Ko širša skupnost prepozna moje delo in prizadevanja, se počutim izjemno hvaležno in spoštovano. To ni le osebno priznanje, ampak tudi znak, da moje ustvarjanje dosega ljudi in da ima vpliv na okolje. Prepoznavnost daje občutek, da moje delo ni le individualni proces, ampak del širše kulturne zgodbe, ki povezuje ljudi. To me še posebej motivira za nadaljnje ustvarjanje, saj vidim, da ima umetnost moč spreminjati in oblikovati svet okoli nas. Ko čutim, da ljudje prepoznavajo in cenijo moj trud, me to spodbuja, da iščem nove izzive, da razvijam svoje ideje in da še naprej prispevam k kulturnemu bogastvu naše skupnosti.

Zoran: Počaščen sem, da širša skupnost prepoznava moje prispevke k umetnosti in kulturi. Na tej poti sem spoznal številne izjemne ustvarjalce in sem vesel, da sem del tega bogatega kulturnega okolja. Nikoli nisem želel govoriti o sebi, raje naj spregovorijo tisti, s katerimi sem ustvarjal. Njihova priznanja in skupni projekti so največja potrditev moje poti ter motivacija za nadaljnje ustvarjanje.

3. Vaša ustvarjalna pot je prepletena z mnogimi pomembnimi projekti. Kateri trenutek ali dosežek vam je posebej pomemben in zakaj?

Ciril: Vsak projekt, na katerem sem delal, ima svoj pomen, vendar pa bi morda izpostavil tisti trenutek, ki je imel največji osebni in umetniški vpliv na mene. To je bil umetniško delo, ki sem ga prvič sprejel, to je gradnja kapelice Sv. Jurija v Dolenjem Boštanju. To je delo, ki je resnično odražalo moj notranji svet in ki je naletelo na močan odziv občinstva. Ta dosežek ni pomenil samo uspeha v smislu priznanja, ampak je tudi odprl vrata za nove možnosti in projekte, ki so še poglobili moj umetniški izraz. Za mene so to trenutki, ko se umetnost resnično poveže z življenjem.

Zoran: Med pomembnejše dosežke sodi Društvo Kreart, ki je delovalo 12 let in organiziralo umetniška srečanja z zdaj prepoznavnimi ustvarjalci. Gostili smo Cirila Horjaka, Toma Brejca, Severo in Gala Gjurin, Janeza Suhadolca in druge. Pred več kot 12 leti sem prevzel vodenje Društva za umetnost – Kum, kar je bila velika čast in odgovornost. S ponosom sem sodeloval tudi pri mednarodnem likovnem srečanju v Funtani. Zelo mi pomeni, da kultura živi, umetniki sodelujejo, in da se iz srečanj rojevajo novi projekti.

4. Kako bi opisali vlogo kulture v vašem domačem okolju?

Ciril: Kultura v mojem domačem okolju ima pomembno vlogo, saj amaterska kultura goji ustvarjalnost in povezuje skupnost. V tem okolju je prisotna močna tradicija sodelovanja in skupnega ustvarjanja, ki združuje ljudi vseh starosti. Hkrati pa vidim tudi velik potencial v mladih, talentiranih posameznikih, ki se v tem okolju oblikujejo. Imajo izjemne sposobnosti, vendar je premalo priložnosti za njihovo širše udejstvovanje. To je izziv, saj bi bilo pomembno, da se ustvarijo možnosti za večje vključevanje mladih v profesionalne projekte ter da se jim omogoči razvoj na področju kulture, kar bi pripomoglo k bogatenju tako lokalnega kot širšega kulturnega okolja.

Zoran: Kulturno dogajanje v našem okolju je uspešno, kar potrjuje delovanje društev, kot sta Kreart in KUD Loka. Kultura živi v glasbi, likovni umetnosti, fotografiji, gledališču in drugih izrazih. Ključni so ljudje, skupnost in organizacije, ki omogočajo uresničitev idej. Posebej izpostavljam lokalna društva, šolo, KS Loka in krajane, ki podpirajo projekte. Iskrena hvala vsem, ki so prispevali k obnovi kapele, postavitvi spomenika D. F. Ripšlu ter spominske plošče A. Rebuli. Skupaj dokazujemo, da kultura povezuje in bogati skupnost.

5. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imate kakšne posebne projekte ali ideje, ki jih želite uresničiti v bližnji prihodnosti?

Ciril: Moji načrti za prihodnost so usmerjeni v nadaljnje ustvarjanje in ohranjanje kulturnih tradicij, ki so mi zelo blizu. Če bo zdravje dopuščalo, bom še naprej dal prednost projektu izdelave in postavljanja jaslic v domači cerkvi v Boštanju. Ta tradicija mi predstavlja globoko osebno izpolnitev, saj se skozi to ustvarjanje povežem z zgodovino in duhovnostjo svojega kraja, obenem pa omogočim drugim, da doživijo nekaj posebnega ob prazničnem času. Poleg tega bom še vedno organiziral tradicionalno petje Svetega Jurija in pohod, saj je to moj način, da ohranim in prenesem to ljudsko dediščino na mlajše generacije. Verjamem, da so takšni dogodki pomembni, saj povezujejo ljudi, krepijo skupnost in ohranjajo naše kulturne korenine.

Zoran: Zaradi zdravstvenih razlogov bom svoje kulturne dejavnosti nekoliko omejil, a ostajam predan organizaciji dogodkov. Nadaljeval bom s koncerti, razstavami in predstavami, saj so pomemben del lokalne kulture. Ključno se mi zdi tudi širše sodelovanje z društvi in posamezniki na regijski ravni. Tesno sodelujemo z Društvom Svoboda Krmelj, kar odpira nove priložnosti za skupne projekte in izmenjave.

Pogovarjala se je Katja Pibernik