Ljudske pevke z Blance so za ohranitev ljudskih pesmi in ljudskih običajev v občini Sevnica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku prejele zlato Prešernovo plaketo Zveze kulturnih društev Sevnica. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Slavico Puh, vodjo skupine.

Na Blanci je vaša skupina lani praznovala 20 let izvajanja ljudskega petja. Kako se je začela pevska pot skupine?

Na začetku je nečakinja, ljubiteljica ljudskega izročila, Andreja Fakin Černel zaznala, da bi lahko tudi v našem kraju obudili ljudsko pesem. Tako je na domu obiskala krajane srednjih let in starejše krajane ter jim predstavila svojo zamisel. Čeprav niso bili vsi prepričani, da bo ideja zaživela, so kmalu uvideli, da je mogoče z delom, dobro voljo in energijo vse.

Koliko pevcev je imela skupina ob ustanovitvi in kako se je število pevcev spreminjalo?

Na začetku je bilo v skupini 17 pevk in pevcev. Za tem so nekateri odhajali, drugi na novo prihajali. Pa tudi s sestro Anico dvojčico sva prepevali v duetu na prireditvah, predvsem na srečanju poustvarjalcev glasbenega izročila Skupaj se znajdemo mi, ki ga organizira Območna izpostava JSKD Sevnica.

Veliko leta je bila uspešna vodja skupine Antonija Mirt. Po njenem odhodu je vodenje skupine prevzela Anica Fakin, ki pa ji bolezen žal ni prizanesla. Zadnja leta skupino vodim jaz.

Kaj vam pomeni ljudska pesem?

Ljudska pesem nam pomeni veliko. Mnogim je bila položena že v zibelko. Že v družinah smo gojili ljudsko petje in to z veseljem nadaljujemo, ker jo želimo ohraniti za poznejše rodove.

Predvsem pa nam ljudska pesem pričara spomine na zgodnje otroštvo in življenje v starih časih. Pomeni pa nam tudi druženje, kramljanje, vse to, kar nam današnji hitri čas jemlje.

Pri ljudskem petju je predvsem pomembno, kakšno sporočilo nosi pesem oz. kaj sporočaš in posreduješ z njo. Na kakšen način se lotite izbora pesmi, ki jih potem prepevate?

Izbor pesmi, ki jih pojemo, je predvsem odvisen od vrste dogodka. Pojemo vse, vesele, žalostne, domovinske in ljubezenske pesmi. Sproti se dogovarjamo in določimo pesem ter začnemo vaditi. Naše prvo vodilo pa je izbor pesmi glede na melodijo, nato pa tudi razumljiv in zanimiv opis zgodbe oziroma dogodka, ki nam ga pesem ponuja. Izbirati poskušamo čim bolj prijazne in tople tematike pesmi.

Kaj vam pomeni sodelovanje na območnih srečanjih pevcev ljudskih pesmi, ki jih JSKD OI Sevnica pripravlja vsako leto?

Sodelovanje na območnih srečanjih ljudskih pevcev, ki jih organizira JSKD IO Sevnica, nam pomeni veliko, saj ta srečanja spremlja stroka. Na srečanju dobimo od strokovnega spremljevalca povratno informacijo o tem, ali pojemo dobro in kaj bi še lahko izboljšale. Tu se srečujemo vse skupine, ki delujemo in ohranjamo ljudsko pesem v občini Sevnica in okolici.  Prisluhnemo drug drugemu, si izmenjujemo izkušnje, pesmi, se poveselimo in se spoznavamo med seboj.

Popestrili ste marsikateri dogodek v občini, regiji in tudi širše. Vam je kakšen nastop še posebej ostal v spominu?

Z našimi pesmimi smo popestrili res veliko dogodkov. Predvsem so lepi spomini z božičnih koncertov v domovih za starostnike. V spominih na preteklost se je orosilo marsikatero oko. To nam pevkam daje veselje in moč in v srcu začutimo, da smo ljudem s pesmijo polepšale dan in jim nekaj lepega posredovale, sporočile. Vsaka pesem, tudi ljudska, namreč nosi sporočilo in pomembno je, kako je zapeta, da je to sporočilo predano poslušalcem, da ga začutijo.

Velikokrat pa se nam prikliče v spomin naš projekt Ljudske pevske podoknice in običaji, ki smo jih s pevsko igro uprizorili na domačem odru in tudi na odrih v bližnji okolici.

Pa tudi zadnji dogodek Koncert ob 20-letnici ljudskega petja na Blanci je pustil v naših srcih lep spomin. Skrbno izbrane in lepo zapete pesmi ter prijeten in igriv nastop osnovnošolskih otrok nam daje vedeti, da se bo na Blanci v prihodnosti dogajalo še marsikaj lepega.

Kakšni so vaše želje in načrti za v prihodnje in kaj vam pomeni, da ste letošnje prejemnice zlate Prešernove plakete?

Želimo si, da bi se ljudsko izročilo petja nadaljevalo in da bi se za to  zvrst ljudskega izročila zanimalo več mlajših.

Da smo prejemnice zlate Prešernove plakete, smo zelo počaščene in ponosne, kar daje pevkam moč, smisel in energijo za nadaljevanje ljudskega petja, da ne bi šlo v pozabo.

Z vodjo skupine Slavico Puh se je pogovarjala Katja Pibernik.

Foto: Nevenka Flajs