Folklorna skupina Spomin Društva upokojencev Sevnica je z ohranjanjem ljudskega izročila pomembno zaznamovala sevniško kulturo. Na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku so prejeli zlato Prešernovo plaketo Zveze kulturnih društev Sevnica.

Folklorna skupina (FS) deluje že več kot 20 let. Kako se je začela vaša folklorna pot?

Folklorna skupina je bila ustanovljena v letu 2002 in je lani praznovala
20-letnico delovanja. Pot se je začela na Razborju, kjer je skupina delovala 13 let, vse do leta 2015.

Koliko plesalcev je bilo v skupini ob ustanovitvi in kako se je njihovo število spreminjalo?

Skupina je imela ob ustanovitvi 10 plesalcev in 1 godca. Članstvo se je vsa leta spreminjalo, razlog za odhod sta bila starost in bolezni, saj je FS-skupina ves čas sestavljena samo iz upokojencev. Trenutno imamo v skupini 21 plesalcev in 3 glasbenike – godca, violinistko in kontrabasista. Večji del plesalcev je stalen, ena plesalka je z nami že od ustanovitve. Prav na začetku leta so se skupini pridružili novi plesalci, ki smo jih bili zelo veseli. Kakšnega moškega plesalca, ki ima osnovno plesno znanje, se pa še vedno ne bi branili.

Kdo so bili strokovni vodje folklorne skupine v vseh teh letih? 

Od 2002 do 2007 je bil umetniški vodja skupine Peter Simončič, za njim do leta 2018 Majda Hriberšek, od takrat pa nas vodi Jasna Pinoza. 

Kaj vam pomeni sodelovanje na območnih srečanjih folklornih skupin?

Nastop na območnem srečanju je za nas zelo pomemben, saj je to (poleg morebitnega regijskega srečanja, če se nanj uvrstimo) edina priložnost v letu, ko lahko za svoje delo dobimo neodvisno strokovno mnenje. To jemljemo zelo resno, saj je namenjeno pohvali tistega, kar je dobro, in izboljšavi tistega, kar še lahko razvijemo. Naš končni cilj pa seveda je, da lahko za občinstvo pripravimo čim bolj kakovostno predstavitev – z etnološkega in vidika lepega doživetja. Poleg tega so nam srečanja folklornih skupin pri srcu tudi zato, ker se lahko srečamo s člani drugih skupin in vidimo ter slišimo, kako delajo in ustvarjajo oni. 

Če ste uspešni na območnem srečanju, se uvrstite na regijsko srečanje, verjetno je ta uvrstitev za skupino velika potrditev. Koliko vaj, predanosti in vztrajnosti je potrebnih, da skupina doseže takšen uspeh?

To je za nas zagotovo velika potrditev in nam da zagon za nadaljevaje. Ker smo folklorna skupina upokojencev, kot taka pripravimo tehnično manj zahteven program, kot si ga lahko privoščijo mlajši folklorniki. To pa na koncu pomeni manj točk pri ocenjevanju.  Ker se želimo pred strokovno komisijo čim bolje predstaviti, se temu res posvetimo. Ukvarjamo se z idejno zasnovo in tudi tehnično izvedbo. To za nas pomeni nekaj mesecev dela, saj moramo pokriti področja plesa, petja in instrumentalne glasbe, prav tako pa vse naredimo sami. Lani smo se posvetili tudi zasnovi in izdelavi novih prekmurskih in belokranjskih kostumov.

Popestrili ste marsikateri dogodek v občini, regiji in tudi širše. Vam je kakšen nastop še posebej ostal v spominu?

Vsak nastop je drugačen, vedno se zgodijo kakšna presenečenja in napake, ki pa jih občinstvo največkrat ne opazi, mi pa napako spretno popravimo. Še posebej radi se bomo spominjali  dobrodelnega koncerta Rdečega križa, ki je bil novembra 2022 v športni dvorani v Sevnici,  dvorana je bila  polna,  vzdušje  čudovito. Občutek dobrodelno nekomu pomagati in biti del tega je neprecenljiv.

Kakšne so vaše želje in načrti za v prihodnje in kaj vam pomeni, da ste letošnji prejemniki zlate Prešernove plakete?

Načrti za vnaprej so delati nove odrske postavitve in vsebinsko razširiti program prekmurskih ter belokranjskih plesov. Radi bi še ostali povezani kot skupina ter gojili druženje in občutek pripadnosti vsakega člana posebej. Radi bi delali tudi na strokovnem razvoju posameznih članov, saj je folklorna dejavnost sestavljena iz plesa, petja, instrumentalne glasbe in kostumografije. Prav tako upamo, da bomo tudi v prihodnje imeli toliko nastopov kot prejšnja leta.

Prejem zlate Prešernove plakete nam pomeni potrditev za naše 20-letno delo. Pomembno nam je vedeti, da našo dejavnost ljudje sprejemajo in smo koristen člen na kulturnem področju v občini. Upamo, da bo tako tudi ostalo. 

Želimo si, da bi imeli prostor za folklorne  vaje v našem kraju, da bi nam bil časovno bolj na voljo, ker pred nastopom večkrat vadimo tudi na dvoriščih ali parkiriščih, zunaj, na vročini …

Odgovarjali sta Tonika Mirt in Jasna Pinoza.

Pogovarjala se je Katja Pibernik, JSKD OI Sevnica