Pogovor s Katarino Simončič, Boštanjčanko, zaposleno v Kleti Krško.

1.     Klet Krško je postala absolutna zmagovalka (prvakinja) na mednarodnem ocenjevanju vin, 7. festivalu modre frankinje, ki je potekal v Sevnici septembra lani. Na njem so ocenili 116 vzorcev modrih frankinj iz štirih držav. Kaj vam ta naziv pomeni?

Ekipa Kleti Krško je vsekakor ponosna in počaščena ob laskavem nazivu prvakinje – absolutne zmagovalke na 7. festivalu modre frankinje v Sevnici, saj smo z letnimi pridelki okoli 100.000 litrov skoraj vodilni pridelovalec našega ''žametnega vina Posavja''.  Potrditev stroke v mednarodni sestavi, da je bila modra frankinja premium letnik 2015 ocenjena najvišje in takoj na drugem mestu modra frankinja prestige letnik 2011, kaže, da tehnološke postopke v vinogradu in kleti izpolnjujemo z visokimi standardi kakovosti. Naziv pomeni potrditev dobrega dela in je hkrati izziv ter priložnost za izboljšave, saj se je treba ves čas prilagajati zahtevnemu trgu in upoštevati nove smernice.

2.     S katerimi dejavnostmi se ukvarjate in katera vina pridelujete?

Klet Krško ima tradicijo od leta 1928, prihodnje leto pa bomo praznovali 90. obletnico ustanovitve prve Vinarske zadruge v Kostanjevici na Krki, kjer so bili naši začetki.

V sedemdesetih letih se je klet zaradi premajhne zmogljivosti preselila na današnje območje Leskovca pri Krškem. Tam pod oboki čudovite stare grajske kleti (ki je bila nekoč last grofov Auerspergov) kletarimo vino cviček ptp in hkrati na lokalnem območju povezujemo več kot 230 vinogradnikov in njihovih družin v naše podjetje Kmečka zadruga Krško, z. o. o. Gradimo na tradiciji, večletnih izkušnjah, dobrem poznavanju dolenjskih značilnosti in sodobnih tehnologij, kar zagotavlja, da je klet opazna ponudnica vin najvišje kakovosti in hkrati vodilna pridelovalka vina cviček ptp. Poleg tega na lastnih vinogradniških površinah na Sremiču pridelujemo vrhunska vina, kot so modra frankinja, zeleni silvanec, beli pinot, chardonnay, sauvignon, laški rizling normalnih trgatev in tudi predikate. Najpomembnejša blagovna znamka Kleti Krško je gotovo cviček ptp z značilno rdečo etiketo z motivom stare grajske kleti, Slovenci pa ga dobro poznajo. Vse postopke v kleti opravljamo skladno s predpisi certifikata kakovosti ISO 9001:2015 in mednarodno priznanim standardom v živilski industriji HACCP.

3.     Kako ste doživeli 7. festival modre frankinje?

Festivala modre frankinje v Sevnici se kot predstavnica Kleti Krško udeležujem že od vsega začetka in naj omenim, da obiskujem številne vinske dogodke doma in v tujini. Ta festival je organiziran na visoki ravni, zato vse čestitke KŠTM Sevnica, ker se vsa ta leta izpopolnjujejo, nadgrajujejo in uresničujejo želje in interese obiskovalcev ter tudi nas vinarjev in preostalih ponudnikov.

Na našem razstavnem prostoru je bilo zelo živahno, kot se za takšen dogodek seveda spodobi. Še posebno smo bili veseli udeležbe in podpore naših zvestih članov Kluba ljubiteljev Vinske kleti Krško, ki so ob prejemu odličij z nami delili lepe trenutke.

4.     Ima modra frankinja kot vino potencial za razvoj?

Modra frankinja je gotovo vinska sorta, ki lahko daje ''velika'' vina. Res pa je, da gre za vino, ki v svetu ni znano, morda ravno zato, ker je nimajo Francozi. Prepričana sem, da bi bila vpisana v vrh vinskega zemljevida, če bi bila njihova. Smo pa lahko toliko bolj ponosni, ker so nemški stokovnjaki novembra lani objavili strokovne študije, v katerih je genetsko potrjeno, da gre za avtohtono slovensko sorto. Zanimiva je zato, ker je posebna, ni uniformalen tip italjanskih in tudi ne francoskih vin, je unikatna, kar prepoznavajo številni vinski poznavalci doma in tudi v tujini. Zdaj pa je na nas vinarjih, da izkoristimo te priložnosti in jo kupcem predstavimo v pravi podobi ter zagotavljamo najvišjo raven kakovosti. Tu imajo zelo pomembno vlogo gostinci, zato cenim in spoštujem vse, ki v naših krajih v svojo ponudbo uvrščajo vina in kulinariko z našega lokalnega območja

5.     S katerimi načini in ukrepi bi modri frankinji povečali kakovost, prepoznavnost in uporabo v gostinstvu, lokalni preskrbi?

Za izboljšanje celotne verige se je treba vrniti ''h koreninam'', kamor najprej spadata pravilna selekcija in odpiranje trsnih cepljenk za posamezne vinorodne lege, sledijo vsa dela v vinogradu, vključno z odbiro zdravega grozdja, kar je prvi pogoj za pravilne fermentacije. Pomembno vlogo vinogradnika nato nadaljuje kletar in ko so vsi postopki dovršeni, lahko govorimo o ukrepih, ki so omogočali izboljšave za  kakovost vina … Potem pa smo nekako šele ''na začetku'', saj pravimo, da najboljše vino ni tisto, ki dobi zlato medaljo, temveč najbolje prodano in plačano vino. Ko bo tako, bom s ponosom rekla, da sta naša frankinja in cviček najboljša, zdaj pa samo vem, da sta.

Dejstvo je, da vse promocije pripomorejo k boljšemu poznavanju in potencialno večjemu povpraševanju po modri frankinji. Projekt, poimenovan Modra frankinja – žametno vino Posavja, ima za prepoznavnost tega vina največ zaslug, zato bomo tudi v prihodnje podpirali skupno sodelovanje. Le povezovanje je namreč tisto, kar nas dela močnejše in uspešnejše.

6.     Kakšni so vaša vizija in načrti za prihodnost?

Pred kratkim smo posodobili celostno podobo za ponudbo z novimi etiketami in linijami (classic, premium, prestige).

Zavedamo se, da smo dobri, želimo biti še boljši, naša vizija in poslanstvo sta, da ohranjamo največje cvičkovo domovanje in pridelujemo najboljša posavska vina.

Načrtov za prihodnost je veliko, vendar se kot zadruga, ki uresničuje širše interese, vedno odločimo za nekoliko varnejšo pot, čeprav je na prvi vtis manj sodobna. Pravijo, da se moraš, če želiš biti najhitrejši, na pot podati sam. Če želiš priti najdlje, moraš na pot skupaj z ekipo, ki ji zaupaš. Prepričana sem, da bomo na njej še dolgo skupaj.

 
Pogovarjal se je: Rok Petančič