Kot pomembno izhodišče projekta je bilo predstavljeno vprašanje upravljanja z vodo tako v Sloveniji in globalno, saj klimatske spremembe nakazujejo, da v prihodnosti dostopnost pitne vode tudi pri nas ne bo tako samoumevna, kot je danes. V tem smislu je osrednji pomen projekta prihranek pitne vode, saj bo voda, očiščena v čistilni napravi RusaLCA, uporabljena namesto pitne vode za zalivanje, pranje, potrebe gasilcev in podobno. Projekt tudi v lokalnem okolju tako prinaša zavedanje, da lahko ravno na domačem pragu storimo največ za našo prihodnost. V tehnološkem pogledu RusaLCA ne prinaša le inovativnega čiščenja z uporabo nano delcev ničvalentnega železa, ampak nakazuje na možnost celovitega upravljanja voda z nič odpadki. Reciklirano blato iz male čistilne naprave bo namreč uporabljeno za humusne kompozite, usedline iz nanoremediacijskega bazena pa v betonih, katerih prvi primeri so bili tudi prikazani na predstavitvi.
Sam razvoj procesa čiščenja z nano delci je prinesel sicer vrsto koristnih spoznanj, predvsem pa so spodbudni rezultati analize tako očiščene vode. V analizi, ki jo opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano je bilo ugotovljeno, da je voda primerna za vsakodnevne sekundarne potrebe ljudi, vsebnost težkih kovin in ionov onesnažil je pod mejnimi vrednostmi za pitno vodo, organska onesnažila niso prisotna, voda pa je bistra in brez vonja. Raziskovalno in eksperimentalno delo na področju remediacije vode je bilo izvedeno na Zavodu za Gradbeništvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan – Odsek za znanosti o okolju. Ni odveč poudariti, da se nano delci po čiščenju spremenijo v nereaktivne železove okside oziroma rjo, ki jo je relativno enostavno reciklirati in ne pomeni obremenitve za okolje.
V drugem delu srečanja so si udeleženci lahko vodeno ogledali MČN Poštaje ter delovanje čiščenja. Čistilna naprava je izvrsten primer sodobne zasnove takšnih objektov, saj je zasnovana nevpadljivo, tako, da je večina njenih sestavnih delov vkopanih. Celoten sistem čiščenja je pri tem elektronsko krmiljen in skoraj v celoti avtonomen. Predstavitev projekta je bila dobra priložnost za izmenjavo izkušenj s področja vodenja tovrstnih projektov ter upravljanja voda v specifičnem lokalnem okolju JV Slovenije, saj je bila predstavitev namenjena predvsem občinam ter komunalnim podjetjem in strokovni javnosti iz te regije. Pilotsko zagnani sistem RusaLCA trenutno deluje v skladu s pričakovanji, projektna skupina pa izvaja nadaljnje aktivnosti analiziranja in razvoja, saj je potrebno v tej fazi predvsem optimizirati postopke čiščenja in upravljanja s sistemom.
Peter Geršič
