V sodelovanju s Planinskim društvom Polet smo v Šentrupert povabili znanega slovenskega alpinista Vikija Grošlja.
S svojimi zanimivimi zgodbami nas je popeljal od svojih plezalnih začetkov v bližini Šmarne gore do osvajanja Everesta, Makaluja in drugih Himalajskih vrhov. Pri tem ni pozabil na prijatelje, ki jih je izgubil v Himalaji, in šerpe s katerimi je sodeloval. Posebej je izpostavil Nejca Zaplotnika, katerega grob na Malasluju je žal pod seboj pokopal delujoči ledenik, spomnil pa se je tudi akcije reševanja Tomaža Humarja leta 2005 in pokojnega Aleša Kunaverja, ki je že leta 1979 v Manangu pod Anapurno ustanovil Alpinistično šolo za nepalske alpiniste.
Zanimiva je bila tudi zgodba o srečanju z legendo Edmundom Hillaryjem in sodelovanju z Reinholdom Messnerjem. Viki Grošelj si je s slovenskimi alpinisti in hrvaškim prijateljem Stipetom Božićem zadal, da bodo poleg Himalajskega gorovja osvojili vse najvišje vrhove svetovnih celin. Posebej je izpostavil odpravi na najvišja vrhova obeh polov Arktike in Antarktike. Veliko gora tam še ni bilo raziskanih in poimenovanih. Kdor prvi spleza na goro, jo ima čast poimenovati, zato so tam poimenovali kar nekaj vzpetin. Pri tem je poudaril, da so Slovenci vedno stremeli, da bi vedno plezali po prvenstvenih, do takrat še nepreplezanih smereh in zato sodijo v sam vrh svetovnega alpinizma.
S svojimi zanimivimi zgodbami nas je popeljal od svojih plezalnih začetkov v bližini Šmarne gore do osvajanja Everesta, Makaluja in drugih Himalajskih vrhov. Pri tem ni pozabil na prijatelje, ki jih je izgubil v Himalaji, in šerpe s katerimi je sodeloval. Posebej je izpostavil Nejca Zaplotnika, katerega grob na Malasluju je žal pod seboj pokopal delujoči ledenik, spomnil pa se je tudi akcije reševanja Tomaža Humarja leta 2005 in pokojnega Aleša Kunaverja, ki je že leta 1979 v Manangu pod Anapurno ustanovil Alpinistično šolo za nepalske alpiniste.
Zanimiva je bila tudi zgodba o srečanju z legendo Edmundom Hillaryjem in sodelovanju z Reinholdom Messnerjem. Viki Grošelj si je s slovenskimi alpinisti in hrvaškim prijateljem Stipetom Božićem zadal, da bodo poleg Himalajskega gorovja osvojili vse najvišje vrhove svetovnih celin. Posebej je izpostavil odpravi na najvišja vrhova obeh polov Arktike in Antarktike. Veliko gora tam še ni bilo raziskanih in poimenovanih. Kdor prvi spleza na goro, jo ima čast poimenovati, zato so tam poimenovali kar nekaj vzpetin. Pri tem je poudaril, da so Slovenci vedno stremeli, da bi vedno plezali po prvenstvenih, do takrat še nepreplezanih smereh in zato sodijo v sam vrh svetovnega alpinizma.
Ob lanskem katastrofalnem potresu, ki je maja prizadel Nepal, je bil ravno na odpravi na tem področju in je potres in njegove posledice izkusil na lastni koži. Potrebovali so kar nekaj dni, da so se rešili v dolino, saj so bile ceste zasute zaradi plazov, najbolj pa ga je pretreslo, ko je videl razrušene vasi in ljudi, ki so ostali brez vsega. Del dobička od prodaje njegove zadnje knjige 40 let mojih soočenj s Himalajo je namenjen prebivalcem Nepala.
Gostovali smo v večnamenski dvorani OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert.
Patricija Tratar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje
