Logo MojaObčina.si

Šentrupert

DANES
9°C
-1°C
JUTRI
12°C
-1°C

Šege in navade: Dedek Mraz vpisan v register nesnovne kulturne dediščine

Dedek Mraz je prijazen starec z dogo belo brado in brki, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Oblečen je v vezen kožuh in pokrit s polhovko.

Dedek Mraz je kostumiran lik, ki predstavlja prijaznega starca z dolgo belo brado in brki. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast

plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Ostarel dobri mož si pri hoji pomaga s palico.

Kot njegovo domovanje se največkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke in jih obdari. Otroci mu pišejo pisemca, v

katerih sporočajo, kakšna darila naj jim prinese. Dedek Mraz pride sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov. Otroke nagovori, jim zaželi srečno novo leto in jih obdaruje. Obisk dedka Mraza spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V večjih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Prihod dedka Mraza je povezan tudi s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke.

Obdarovanje otrok doma s pomočjo nevidnega ali kostumiranega dedka Mraza organizirajo starši. V šolah in vrtcih prihod dedka Mraza z nastopi otrok organizirajo vzgojitelji in učitelji, obdarovanja za otroke zaposlenih pa delovne organizacije in sindikalne podružnice. Večja praznovanja znotraj lokalnih skupnosti s prihodom dedka Mraza prirejajo Zveza prijateljev mladine in druge kulturne ustanove, ponekod v mestih tudi turistične organizacije. V večjih mestih je obisk dedka Mraza povezan z božično-novoletnimi sejmi in silvestrovanji za otroke.
Sprevodi dedka Mraza na določene dni potekajo po mestnih ulicah ali delih mesta. Takrat se dedek Mraz s številčnim spremstvom vozi v okrašeni kočiji in se ustavlja

na določenih točkah, kjer pozdravi in nagovori otroke ter jim zaželi srečno novo leto, njegovi spremljevalci pa med otroke razdelijo slaščice. 
Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja novoletne jelke. Praznovanje novoletne jelke in sprva v belo oblečenega dedka Mraza je povojna

oblast v Sloveniji (in Jugoslaviji) uvedla po zgledu novoletnih otroških praznovanj v Sovjetski zvezi v času stalinizma, katerih cilj je bilo navduševanje otrok za nov

družbeni sistem, državo in njenega vodjo. S praznovanjem novoletne jelke, katere osrednji del je kmalu postal prihod dedka Mraza, je želela povojna slovenska oblast

nadomestiti sv. Miklavža in nepersonificiranega Božička oziroma Jezuščka, znanega le v mestih. Novoletna jelka je nadomestila postavljanje božičnega drevesa.
Podobo slovenskega dedka Mraza je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri čemer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: iz

moškega zimskega oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašenega z vezenino ali z usnjenim našitki, polhovke in gorjuške pipe.
Od 3. aprila 2020 je vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi