Pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Hudalesa in v sodelovanju z ekipo Muzeja norosti so študentje in študentke v  treh dneh skupaj opravili okoli 20 intervjujev z bivšimi zaposlenimi v Zavodu za duševno in živčno bolne. Nekaj pogovorov je bilo opravljenih tudi z domačini. Pri tem so nas zanimali predvsem spomini vezani na zavod, ki je na Tratah deloval od leta 1947, naprej še kot Dom onemoglih, od leta 1957 naprej pa kot ustanova za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Da bi zgodbe ne ušle v pozabo, smo jih zabeležili in jih želimo v prihodnosti tudi predstaviti kot del muzejske zbirke.

V pogovorih smo izvedeli, da se je način življenja in dela v zavodu z leti precej spreminjal, saj se je stroka razvijala in uvajala nove smernice in to vse do leta 2004, ko so zavod na Tratah zaprli. Izvedeli smo tudi, da je v njem živelo tudi okoli 400 ljudi, ki so jih sem pripeljali iz vse Slovenije. 

Do sedaj je to edini tovrstni zavod v Sloveniji, ki ga je država z razlogom dezinstitucionalizacije zaprla, ljudi pa preselila v manjše enote, ki so primernejše za bivanje.

Tokrat smo prednost dali starejšim generacijam, ki so se zaposlile kmalu po drugi svetovni vojni. Izpustili pa nismo niti mlajših generacij, ki so se zaposlovale po letu 1970.

Želimo si, da bi v prihodnje opravili intervjuje tudi z drugimi, ki so pripravljeni deliti svoje spomine I fotografije in tako prispevati k ohranjanju kulturne dediščine v naši občini.

Za razumevanje in podporo pri tem pomembnem projektu se posebej zahvaljujemo županu Štefanu Žvabu. Prav tako vsem, ki so sodelovali in drugače pomagali pri realizaciji.

Več o aktivnostih Muzeja norosti spremljajte na tej povezavi: https://www.facebook.com/norostnameji