V torek, 6. februarja 2024, smo tudi v Občini Šempeter-Vrtojba obeležili slovenski kulturni praznik. Tokratni slavnostni dogodek so poustvarili dijaki Gimnazije Nova Gorica, pod mentorskim in režiserskim vodstvom Samante Kobal. V prostrani svet čutenj, podob, misli in spoznanj so se zbrani podali na krilih poezije Mateja Bora in Srečka Kosovela. Njuna poezija jih je navdihnila, odstrla obzorja in prepihala misli. Še prej pa so precej misliti dale besede letošnjega slavnostnega govornika, Andreja Šušmelja, ravnatelja Gimnazije Nova Gorica.

Med drugim se je ozrl na odnos do slovenskega jezika v današnjem času. Pravi, da ne moremo biti zadovoljno srečni, da smo že 30 let v samostojni državi, kjer nam nihče ne grozi in nas kaznuje, če slovenščino uporabljamo, saj na področju jezika namreč nazadujemo. Izpostavil je, da živimo v dobi digitalizacije, mobilnih telefonov, ki kradejo čas, ki je bil še nedolgo nazaj namenjen branju knjig. Tako ne presenečajo rezultati raziskave, ki kaže na velik upad bralnega razumevanja. »Če ni branja knjig, tudi slovenščina težje teče, težje oblikuješ svoje stavke, težje organiziraš svoje misli, težje se izražaš. In točno to danes vidimo med posledicami pomanjkanja branja. Preveč je branja tekstov s socialnih omrežij, hitrih novic, premalo pa poglobljenega branja zgodb, poezije ... Vse je omejeno na kratke vrstice opremljene s smeškoti, simbolčki, tako da niti slovenskih besed v teh vrsticah ni ostalo veliko. To so naši današnji izzivi. Drugo pa je, da je današnji svet postal angleški. Angleščina ni več tuji jezik, seli se počasi v glave naših najmlajših in mladih, ki v tem jeziku že razmišljajo. In tako se sami prostovoljno angliziramo in se s tem delamo, da smo bolj svetovljanski, pri tem pa žrtvujemo svoj jezik, ki je temelj naše kulture. Tako da želim, da bi se vse modre glave obrnile v reševanje problema, kako bo slovenščina preživela v digitalni dobi. Z nami je že umetna inteligenca in sprašujemo se, kaj bo znala čez deset let. In če Slovenija ne bo vložila več napora v digitalno rabo slovenščine, potem smo na zelo slabi poti glede rabe slovenščine in preživetja. Mi lahko samo ljubimo naš slovenski jezik, ki nam je dal v naši kulturi vse kar imamo, vso literarno zapuščino in upajmo, da bo tako veliko dajal tudi našim naslednjim generacijam,« je zaključil Šušmelj.  

Nekaj utrinkov dogajanja v Mladinskem centru Vrtojba je v fotografski objektiv ujel Simon Zavadlav.