Na predvečer praznika dela zagorijo številni kresovi po vsej državi. Kurjenje kresov na večer pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela, je že ustaljena slovenska tradicija. V Sloveniji smo sicer praznik dela začeli praznovati šele v 20. stoletju, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948.

Sicer pa ima kresovanje še drugačen pomen za Slovence. Kresovanje, kadarkoli se že izvaja, je predvsem izjemna kulturna dediščina, ki sega daleč nazaj, v poganske čase. To »delovanje« ni bilo prekinjeno. Današnjih kresovanj torej ne izvajamo kot gledališč zgodovine ali na novo oživljenih obredij, ampak kot nadaljevanje davnih tradicij, seveda z vsemi spremembami in inovacijami. S pomladnimi ognji naj bi soncu pomagali, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo.

V občini Ravne na Koroškem je največje tradicionalno kresovanje z velikim in lesketajočim se ognjemetom potekalo na Javorniku v organizaciji Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti. Kresovanja so potekala tudi v ostalih vaških in krajevnih skupnostih. Tako se kresovali tudi na najvišjem vrhu Strojne, na Zelen Bregu, Tolstem Vrhu in še marsikje.

Kresni večer pa je bil obeležen tudi s postavitvijo mlajev po okolici mesta. Vsa ta leta mlaje in kres postavljajo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ravne.

Organizatorji so na prireditvenem prostoru poskrbeli za pijačo in jedačo ter za dobro razpoloženje. Najmlajši so se lahko zabavali v lunaparku, se vozili z avtomobilčki, skakali na trampolinu in uživali na vrtiljaku, za dobro razpoloženje malo starejših pa je poskrbel Klemen Rošer. Predstavili so se harmonikarji  glasbene šole Klemna Rošerja. Za še boljše vzdušje in veselo kresovanje pa je poskrbel Ansambel Klemna Rošerja.

Številne zbrane je na tradicionalnem kresovanju nagovoril in pozdravil podžupan Občine Ravne na Koroškem Aljaž Verhovnik, ki je v svojem nagovoru omenil pomen praznovanja prvega maja kot praznika dela in delavstva ter zaželel lepo praznovanje in kresovanje vsem zbranim.