Šest slovenskih muzejev, varuhov rudarske in železarske kulturne dediščine kot tudi dediščine slovenskega delavstva: Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, Gornjesavski muzej Jesenice, Mestni muzej Idrija, Muzej Velenje, Zasavski muzej Trbovlje in Železarski muzej Štore se je letos združilo v skupnem projektu proučevanja zgodovine in načina praznovanja 1. maja. Naša pozornost je bila namenjena specifičnemu segmentu nesnovne kulturne dediščine, dediščine, ki se manifestira skozi praznovanje mednarodnega praznika dela. Vsak je v svojem okolju  pripravil razstavo o zgodovini tega praznika. Povezanost in sodelovanje pa ni dalo samo šest razstav o prvem maju, temveč tudi obsežen skupni katalog s kratkim pregledom praznovanj v slovenskih industrijskih središčih: Idriji, Jesenicah, Ravnah na Koroškem, Štorah, Trbovljah in Velenju.

Praznik industrijskega delavstva je vzniknil konec 19. stoletja iz političnih razmer in položaja takratnega delavstva. Rodil se je kot oblika boja za pravice delavcev in s tem tudi boja za človekove pravice. Ideja o taki obliki izražanja zahtev delavcev je prišla iz političnih vrst in tudi organizacija praznovanj je desetletja ostala v rokah političnih in sindikalnih organizacij.

Ob rojstvu praznika  je bilo delavstvo v mednarodnem prostoru dobro povezano, zato ni naključje, da so že prvo leto praznovanja praznika dela leta 1890 v industrijskih središčih evropskih držav in Amerike potekale množične manifestacije. Organiziran pritisk delavske množice je obrodil sadove, dosegli so osemurni delavnik, splošno volilno pravico in uresničili še druge zahteve.

Praznovanja pa so spodbudila tudi glasbeno, literarno, likovno in dramsko ustvarjalnost, saj so program proslavljanja vedno povezali z nastopi in predstavami kulturnih društev, izdajo glasil itd. Med nepogrešljivimi udeleženci praznovanj so bile godbe na pihala, pihalni orkestri ali »pleh muzike«, ki so z bakladami, koračnicami, koncerti in predvsem budnicami ustvarjali praznično vzdušje. Telovadni nastopi so dali praznovanju dodatni čar. Prazniku so nadeli tudi praznično podobo s postavljenimi visokimi mlaji, z zelenjem okrašenimi pročelji hiš, transparenti, kresovi in tudi zabavami, ki sodijo k praznovanjem.

Pobudnik  projekta Živel 1. maj! Živel praznik dela!, Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem je bilo Društvo Slovenska pot kulture železa, ki že desetletje in pol povezuje slovenske muzeje, ustanove in posameznike s ciljem varovati, ohranjati in predstavljati dediščino kulture železa in se pri izpolnjevanju svojega poslanstva povezuje tudi s sorodnimi ustanovami v srednjeevropskem prostoru. Že skupna vseslovenska razstava Tri tisočletja železarstva na Slovenskem (2008) je bila pomemben prispevek k prepoznavanju pomena metalurške, železarske, jeklarske in kovinsko-predelovalne industrije na Slovenskem. Obenem pa je potrebno poudariti, da je prav Društvo Slovenska pot kulture železa za Slovenijo podpisnik Memoranduma o varovanju rudarske in železarske dediščine v srednjeevropskem prostoru, ki so ga septembra 2015 v Banski Štiavnici na svojem srečanju podpisali predstavniki srednjeevropskih civilnih združenj, skrbnikov rudarske in metalurške tehnične dediščine.

Sodelovanje muzejev v projektu  Živel 1. maj! Živel praznik dela!, Praznik dela med rudarji in železarji na Slovenskem je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, skozi delo študijskega krožka Andragoškega centra Slovenije v ravenskem muzeju pa tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Podporo so mu izkazale tudi lokalne skupnosti, občine Idrija, Jesenice, Ravne na Koroškem, Štore, Velenje in Trbovlje, sindikalne organizacije v posameznih središčih, med njimi najštevilčnejši SKEI, Sindikat kovinsko in elektro industrije Slovenije.

Muzeji, ki smo sodelovali v tokratnem projektu, načrtujemo sodelovati tudi v bodoče, v prvi vrsti pa se zavezujemo sodelovati pri varovanju skupne rudarske in železarske dediščine v slovenskem in srednjeevropskem prostoru. To so Koroški pokrajinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice, Mestni muzej Idrija, Muzej Velenje, Zasavski muzej Trbovlje in Železarski muzej Štore.

Muzeji so pripravili vsak svojo razstavo in obsežen skupni katalog o praznovanja 1. maja v Idriji, na Jesenicah, Ravnah, Štorah, Trbovljah in Velenju.

Na Ravnah na Koroškem je potekala otvoritev razstave v  Štauhariji stare Železarne Muzeja Ravne. Razstavo je odprl poslanec v državnem zboru Danilo Anton Ranc, pozdravne nagovore pa so prispevali župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, predsednik Društva slovenska pot kulture železa Maksimilijan Večko, predsednik konference družb SIJ Ravne  Boris Štriker ter direktorica Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter. Besedo je med posameznimi govori prepletala avtorica razstave dr. Karla Oder, ki je tudi povedala več o kresovanju in praznovanju 1. maja pri nas na  Koroškem

Otvoritev je pospremil Pihalni orkester železarjev Ravne. Za kulturno doživetje pa je poskrbel s prebiranjem odlomka Prežihove črtice 1. maj  Jure Miler.