Svetovni dan brez tobaka 2015

PODATKI O KAJENJU ZA KOROŠKO

Škodljivi učinki kajenja na zdravje ljudi so že dolgo znani, privlačnost pričakovanj od kajenja pa predvsem pri mladih običajno preseže potencialno škodo. Kljub vsemu je potrebno poudariti, da veliko Korošcev ne kadi.

Delež odraslih kadilcev se je po padcu med leti 2001 in 2008, v koroški regiji v letu 2012 zopet zvišal, a še vedno ostaja nekoliko pod slovenskim povprečjem. Tako smo leta 2001 zabeležili 22 odstotkov odraslih kadilcev, leta 2003 je ta delež padel na 19%, leta 2008 pa na 15,6% odstotkov.

Najnovejši podatki raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012¹, v kateri je na Koroškem na vprašanja o kajenju tobaka odgovarjalo 366 oseb, starih 25 let in več, so pokazali, da se delež kadilcev zopet zvišuje, saj je:

-          med vprašanimi 20,0% kadilcev (med njimi je enak odstotek moških kot žensk);

-          46,9 % vprašanih ni nikoli kadilo;

-          33,1 % vprašanih je bivših kadilcev;

-          več kot dve tretjini kadilcev (69,0 %) bi želelo opustiti kajenje;

-          da opustijo kajenje, je kadilcem v zadnjem letu največkrat svetoval eden izmed družinskih članov oziroma prijateljev, sledijo zdravnik, zobozdravnik in medicinska sestra. 

Je pa razveseljiv podatek, da se delež mladih  kadilcev na Koroškem znižuje. Po podatkih raziskave  ESPAD², ki je bila izvedena v letu 2011 med koroškimi dijaki in dijakinjami v starosti od 15 do 16 let, je v svojem življenju kadilo tobak 60% mladih (2003: 74%, 2007: 69%). Manj je tudi rednih kadilcev (1 cigaret ali več na dan) in sicer 19% (2003: 30%, 2007:26%).

Viri:

1 Raziskava CINDI – Z zdravjem povezan vedenjski slog (podatki NIJZ, obdelava OE Ravne)

2 Raziskava ESPAD – Evropska raziskava o razširjenosti alkohola, tobaka in preostalih drog med šolsko mladino – vodja raziskave na nacionalnem nivoju sta mag. Eva Stergar in mag. Nataša Dernovšček Hafner iz Kliničnega inštituta za  medicino dela, prometa in športa, vodja raziskave na regijskem nivoju pa Marijana Kašnik (NIJZ OE Ravne).