Zgodovinsko društvo za Koroško je organiziralo okroglo mizo z naslovom O gradovih, dvorcih in plemiških rodbinah na Koroškem, ki je potekala v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne.

Zgodovinsko društvo za Koroško (nadalje ZDK) s sedežem na Ravnah na Koroškem je organizirano kot društvo že od leta 1996 in je stanovska organizacija muzealcev, strokovnjakov humanističnih ved, učiteljev in profesorjev zgodovine ter ljubiteljev kulturne zgodovine treh dolin koroške regije.

Danes je v zgodovinsko društvo včlanjenih 44 članov. Namen društva je krepiti in spodbujati zgodovinsko zavest, pospeševati raziskovalno dejavnost na matičnem geografskem področju Koroške, organizirati strokovna srečanja, strokovne posvete, okrogle mize, razstave, izdaja strokovnega zbornika in drugih publikacij. Predsednica društva je dr. Karla Oder.

Na okrogli mizi v ravenski knjižnici so sodelovali: Vinko Skitek, doc. dr. Anton Ravnikar, doc. dr. Igor Sapač, Saša Djura Jelenko, dr. Karla Oder in doc. dr. Miha Preinfalk.

Vinko Skitek (doktorski študent, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru): Problematika gradov v Občini Ravne na Koroškem, njihove lokacije in prve omembe.

V okolici današnjih Raven je skozi zgodovino stalo precej gradov oziroma dvorcev. To so bili: Bamberški dvor, zgornji grad Guštanj, spodnji grad Guštanj, dvorec Grinfels, Prušnikov dvor – dvorec Javornik, dvorec Ravne, stari grad Dob, dvorec Dobji dvor, dvorec Šrotnek, dvorec Podkraj in dvorec »Kreuzerhof«. V Mežiški dolini stoji poleg naštetih v Črni še graščina Mušenik in obrambni stolp Močivnik na Uršlji gori.

Doc. dr. Anton Ravnikar (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru): Slika plemiško-posestne strukture Mežiške doline v visokem srednjem veku.

Prve omembe v pisnih virih s področja Mežiške doline se pojavljajo relativno pozno. Tako ime Guštanj najdemo zapisano šele v tretji četrtini 13. stoletja, župnijo v Črni na Koroškem šele v začetku 14. stoletja, omembe manjših lokalitet pa so še mlajše in praviloma vezane na najstarejše ohranjene urbarje iz 15. stoletja. Seveda pa te t. i. prve omembe prinašajo le delno pravilno sliko dogajanja. Tempo dogajanja v Mežiški dolini je bil v času t. i. visokega srednjega veka, torej med 11. in 14. stoletjem vendarle živahnejši kot bi lahko sklepali le po teh omembah.

Doc. dr. Igor Sapač (Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru): Dvorec Grinfels in njegov stavbnozgodovinski pomen.

Dvorec Grinfels je v podobi, ki jo kaže Valvasorjeva upodobitev iz leta 1688, domnevno nastal v treh stavbnih fazah v 15., 16. in 17. stoletju. Ker smo na Koroškem v novejšem času izgubili večji del grajske dediščine, imajo odkriti ostanki dvorca posebni pomen in bi jih bilo treba ohraniti ter na primeren način vključiti v sodobno življenje.

Saša Djura Jelenko (univ. dipl. arheologinja, muzejska svetovalka, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec): Dvorec Grinfels, arheološke raziskave 2014.

Ob gradnji kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v občini Ravne na Koroškem so bili novembra 2014 odkriti in raziskani ostanki temeljev dvorca Grinfels. Vzporedne arheološke raziskave je izvedel Koroški pokrajinski muzej. Odkrite ostaline pripadajo severozahodnemu vogalu dvorca, izkopavanja so zajela del zunanjosti. Prva analiza najdb kaže, da gre za gradivo iz večinoma 15. in 16. stoletja.

Dr. Karla Oder (muzejska svetnica, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem): Plemiške rodbine v Guštanju v 15. in 16. stoletju in njihova (ne)raziskanost.

V nemirnem 15. stoletju, ko so skozi Mežiško dolino pustošili turški in ogrski vojaki, pa v stoletju reformacije in protireformacije, je zelo malo znanega o lastnikih dvorcev in gradu v Guštanju in njegovi okolici. V urbarju iz leta 1524 so omenjene rodbine Kollnitz, Aschpach oziroma Kreuzer, Windischgratz, Prueschnik, Himmelberger, Schweinhaupt in Masolter. Med lastniki dvorcev so v 16. stoletju omenjeni Gaisrucki, baroni Sichten, Luka Gams in vitezi Jaborneg. Pred raziskovalce so postavljeni novi izzivi, saj nimamo temeljnih raziskav za to obdobje in območje.

Doc. dr. Miha Preinfalk (ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa; Fakulteta za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem): Kratka zgodovina rodbine Thurn-Valsassina.

Grofje Thurn-Valsassina so se v 15. stoletju naselili v habsburških deželah, kjer sta bili njihovi najpomembnejši gospostvi Radovljica in Pliberk. Pliberška veja, ki živi še danes, je imela velik vpliv na razvoj današnje slovenske Koroške, predvsem Mežiške doline, kjer je imela poleg obsežne posesti tudi vrsto industrijskih obratov. Med njimi je bila najpomembnejša železarna na Ravnah.