Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
6°C
JUTRI
16°C
-3°C
Oceni objavo

Krajevni praznik Kotlje - govor podžupana Občine Ravne na koroškem Aljaža Verhovnika

Spoštovani!

župan dr. Tomaž Rožen

predsednica KS Kotlje ga. Bojana Verdinek

članice in člani krajevne skupnosti

predstavniki zveze borcev

gospe in gospodje!

Razpoložljivi viri zatrjujejo, da je najstarejše sporočilo o prebivalcih Kotelj kladivo, ki so ga našli na Brdinjah in naj bi bilo po mnenju strokovnjakov staro deset tisoč let. Preko Kotelj se je vila tudi znamenita rimska cesta iz Celeia – Virunumu. Leta 1367 so oglejski patriarhi dovolili šmartinskemu župniku, da zgradi cerkev v čast Fortunatu in Felicijanu. Šele nekaj let po tem, so Kotlje postale samostojen vikariat, dotlej pa so Hotuljci umrle pokopavali v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Turški upadi so Koroško prizadeli leta 1473. Proti njim so bili tudi na območju Kotelj zgrajeni obrambni okopi – t.i. Turške šance. Speljane so bile iz Podgore mimo Šratneka čez Preški vrh k javorniški graščini.

Valvasor omenja dva gradova na območju Kotelj: Lobasovo in Šratnek. Šolstvo se je v Kotljah razvilo po letu 1850. Sprva v sklopu cerkve, leta 1869 pa se je šola razvila v enorazrednico. Ta je bila dvojezična, čeprav so bili vsi otroci slovenskega rodu. Kar je pomenilo aktivno ponemčevanje slovenskega naroda.

Zanimivo je tudi, da so bile Kotlje v obdobju od 1892 do 1933 samostojna občina, nato pa so jih priključili k Guštanju. V času 1. svetovne vojne je v bojih padlo 14 hotuljskih fantov. Sledila je 2. svetovna vojna, ki ni prizanesla nikomur. Mnogo Hotuljcev je okupator zaprl, številni pa so šli v partizane. Današnji krajevni praznik Kotelj je spomin na enega izmed prelomnih dogodkov med NOB, ko so partizani v času največje okupacije, naredili Kotlje za en dan svobodne. Tako kot mi danes, sta pod to lipo krajane nagovorila znana aktivista OF Paule Žaucer Matjaž in Polda Eberle Jamski.

Ko je prišla svoboda je Voranc bratu Lojzu pisal naslednje pismo:

»Dragi brat!

Po dve in polletni internaciji, oziroma kacetu sem se naposled vrnil v svobodno domovino. Moja družina je bila cela zaprta. Žena je prišla ravno te dni iz Ravensbrücka, o dekletih pa še nobene vesti.

Bil sem tudi že doma v Kotljah. Doma izgleda zelo žalostno. Domačijo so gestapovci popolnoma oropali, tako, da niti žeblja ni več pri hiši. Mogoče niti ne veš, da so brata Anzana lani junija meseca okupatorske svinje ubile na domu. Kje je pokopan, sosedje še niso mogli najti. Njegovo družino, ženo in 4 otroke pa so skupaj z Merkačevo družino izselili v Nemčijo, od koder do danes še nikogar ni. Pri Merkaču se je z domačijo zgodilo isto, kakor pri nas.

Sicer so se pa Kotlje v naši osvobodilni borbi držale tako sijajno, da mora biti človek naravnost ponosen, da se je v taki vasi rodil. Hotlje so dale veliko partizanov, a bilo je tudi dosti žrtev za tako malo občino. Padli so med drugim Janeči sin, trije Roženikovi pobje, edini Protičev sin, dva Štručeva sinova, Mihevov sin, Naceski sin in še mnogo drugih, ki pa se jih Ti ne boš spominjal. Tako so tudi naše Hotlje časno doprinesle k naši veliki osvoboditvi.

Tvoj brat«

Kot se za Kuharjeve dneve spodobi je te dni izšla tudi knjiga o Ivanu Kuharju, znanemu aktivistu Osvobodilne fronte. Bil je stalna zveza partizanskih enot v Mežiški dolini. Nemci so izvedeli za njegovo naklonjenost osvobodilnemu gibanju in Ivana kruto umorili 26. junija 1944 v globači pod hišo. Poleg Ivana in vsem dobro poznanega Voranca, sta zanimivi osebnosti tudi brata Alojz in Avgust. Alojz je bil velik intelektualec tistega časa. Po končanem šolanju je postal kaplan v Angliji. Bil je tudi zaposlen na jugoslovanski ambasadi v Parizu, kjer je bil tudi duhovnik in dopisnik Slovenca iz Francije in Anglije. Ob začetku 2. svetovne vojne se je znašel v Ljubljani. Kot član vladajoče tedanje Slovenske ljudske stranke, se je ob napadu okupatorjev na Kraljevino Jugoslavijo skupaj z ostalimi člani jugoslovanske vlade umaknil v tujino. Nazadnje je pristal v Londonu. Ker je med vojno večkrat odkrito nagovarjal domobransko kvizlinško gibanje, se po končanih vojnih grozodejstvih ni mogel več vrniti v domovino. Po vojni se je oprijel duhovniškega poklica in leta 1958 umrl v ZDA.

Najmlajši med brati je bil Avgust. Poznan je po svojem aktivnem delu v železarstvu, sprva na Jesenicah, kasneje pa tudi na Ravnah na Koroškem. Bil je organizator industrijske šole na Jesenicah, predvsem pa je deloval na področju varnosti pri delu. Zaslužen je tudi za ustanovitev Tehniškega muzeja na Ravnah. Bil je znan urednik Koroškega fužinarja. Umrl je leta 1964 in je pokopan tukaj v Kotljah.

Mnogi pa morda ne vedo, da so imeli znani Kuharjevi bratje tudi sestro Ano, ki pa ji žal ni bilo usojeno dolgo živeti in je pri šestih letih po hudi bolezni umrla. Zato ji je brat Voranc v povesti Borba namenil poklon.

Iz vasice so se Kotlje do danes razvile v krajevno skupnost z nekaj več kot 1.000 prebivalci. Počasi a vztrajno se ureja krajevni center, kjer smo letos položili temeljni kamen novi večnamenski dvorani, katera bo pomenila veliko pridobitev ne samo za Kotlje, temveč si upam trditi, da poleg Raven, tudi za regijo. Tako se številnim hotuljskim športnikom in kulturnikom ne bo več potrebno voziti na Ravne, otroci pa bodo lahko enakovredno obiskovali pouk športne vzgoje tudi v Kotljah. Pri tem se moramo zavedati, da je investicija Občine Ravne na Koroškem v to prepotrebno dvorano, ena največjih v tem mandatu, saj je vredna več kot 1,5 milijona evrov. S tem želi občina enakomerno razvijati urbane dele lokalne skupnosti ter zagotoviti občanom primerljiv standard in kvaliteto bivanja tako v centru in tudi po obronkih naše skupnosti.

V Kotljah je zraslo tudi novo naselje. Veseli smo, da je s tem zrastla tudi potreba po ureditvi otroških igral. Ta je občina v sklopu projekta Zdrav življenjski slog tudi uredila, k temu pa vključila še fitnes naprave na prostem. Izvedenih je bilo tudi nekaj prepotrebnih protiprašnih zaščit na Brdinjah. Menimo, da se bo možnost lažjega dostopa Hotuljcev do Raven in obratno povečala z nadgradnjo mreže izposojevalnic koles, ki so kot nalašč na voljo za prevoz med Kotljami in Ravnami po kolesarski stezi.

Pri tem se zavedamo, da so za Kotlje in tudi za širšo občino boleča rana stanje Ivarčkega jezera in Rimskega vrelca. Če so še ne toliko stare turistične karte dajale ti dve točki med bisere koroškega turizma, je danes stanje povsem obratno in žalostno. Zavedamo se, da to ni v ponos kraju in zato občina aktivno ter realno pristopa k rešitvi situacije. Žal nismo imeli srečne roke pri izbiri kupca za objekt Rimski vrelec, zato je zgodba sporazumno spet prišla na točko nič. Občina je pripravila strategijo prodaje tega objekta in računamo na to, da bomo tokrat bolj uspešni. Dejstvo je, da si z lastnimi proračunskimi viri praktično ne moremo privoščiti obnove in zagona turizma na Rimskem vrelcu. Povsem drugačna je zgodba z Ivarčkim jezerom, ki je že dolga leta v lasti zasebnika. Jezero in sprehajalna pot sta sicer javno dobro, vendar je okolica tega nekoč rekreacijskega in turističnega centra v tako slabem stanju, da človeka boli srce. Zlasti je to boleče za tiste občane, ki so v prostovoljnih delovnih brigadah sodelovali pri vzpostavitvi tega centra. Zato na občini zmeraj bolj razmišljamo, da bomo morali tudi v primeru Ivarčkega jezera, čeprav gre za zasebno lastnino, poiskati rešitev. Kratkoročno gledano bi lahko bil to najem po primerni ceni in posledično hortikulturna ureditev jezera in okolice. Dolgoročno pa bi to pomenilo odkup in sprejem strategije razvoja jezera in okolice. To sta zelo zahtevni vprašanji za proračun naše občine, zato jih bomo reševali korakoma, a vendar z realno željo, da se tema dvema biseroma resnično povrne ugled kot sta ga poznala nekoč.

Spoštovani!

Dovolite mi, da ob tej priložnosti čestitam Hotuljkam in Hotuljcem ob krajevnem prazniku ter se zahvalim krajevni skupnosti, društvom v Kotljah in vsem, ki se trudite za kraj, za vaš celoletni prispevek k razvoju naše lokalne skupnosti.

Srečno in nasvidenje prihodnje leto v novi večnamenski dvorani.

Aljaž Verhovnik

Oglejte si tudi