Kulturni center Ravne na Koroškem je v okviru glasbenega abonmaja gostil prvega od koncertov.

Čompe, preveden v umetnostni jezik, ni nič drugega kot narečen izraz za krompir, ki je v rabi v Trenti in Ziljski dolini. Ime glasbene skupine Čompe, ki je nastala v letih 94/95 prejšnjega stoletja, se je porodilo kot trenuten izmislek, v letih delovanja skupine pa pri poslušalcih, ki jim je izraz v večini tuj, počasi, a vztrajno pridobiva drugotno pomenskost. Beseda čompe se enači z glasbo in glasbeno skupino s tem imenom. Tako poved “grem na čompe” ne pomeni “grem jest krompir”, temveč “grem poslušat glasbeno skupino Čompe.

Čompe so: Silvo Zupančič  na kitari, Neža Zinaić na violini,  Marjan Stanič bobni in tolkala, Janez Škof na diatonični harmoniki in seveda njegov izjemen glas,  Žiga Saksida alt/bariton in saksofon, Breda Krumpak pa alt saksofon.

In ravno te Čompe so navdušile številno občinstvo v dvorani Kulturnega centra na Ravnah.

O Čompah lahko povemo le, da  so nekakšen konglomerat različnosti; s svojim aranžmajem in avtorstvom so nekje vmes, nekje na poti proti nebu ali narobe, kar je navsezadnje popolnoma vseeno. Z različnimi govoricami, ki jih vsak posamezen ud Čomp nosi v sebi in s seboj, se jim uspe srečati in konsolidirati v jeziku čompejevske glasbe. Neobremenjujoči tulijo luni in poslušalcem besede poetov Zajca, Rozmana, Kocbeka, Jesiha … in otroško radoživo nažigajo svojo lumpenproletarsko muziko. V tem je pravzaprav kleč in radost vsega njihovega početja.