Koledovanje izvira iz rimskih časov, od tod tudi ime. Prvi dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae. Še posebno imenitne so bile kalende ob začetku leta. Tega dne so rimski meščani v hrupnih sprevodih hodili po mestu, peli in plesali. V božičnem času, ki traja od 24. decembra pa do 6. januarja, so po vaseh in krajih hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. Koledniki so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice. Sicer pa je to star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta, ki poteka zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem.

Koledovanje postaja vedno bolj razširjeno in tradicionalno povsod na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja – prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci župnije. Veselje, ki se širi po vsej fari, seže preko meja Slovenije v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti ni vedno tako prijetno, kot je pri nas.

Besedila pesmi kolednic so bila skoraj v vsaki vasi drugačna, vendar so imele vse kolednice enako vsebino. Prvi del  pesmi je bil pozdrav hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji),  v drugem delu pesmi so koledniki prinašali v hišo srečo, zdravje in dobro letino (Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi pa so prosili darov s praznične mize …

"Kmet ni pozabil na novoletno jutro otresti zasneženega sadnega drevja – da bi v prihodnjem letu dobro obrodilo! Predvsem pa novoletna voda prinaša zdravje. Cela družina se je nekdaj umila v novi vodi, ki jo je dekle prineslo od studenca. To je bilo zagotovilo, da bodo vsi člani družine vse leto sveži in zdravi, spremljali pa jih bosta sreča in blaginja. "

S praznikom svetih Treh kraljev  je  konec skrivnostnih dni na prelomu med starim in novim letom in  spet se začne resničnost vsakdanjega dela.  Konec je strahu pred temo in mrazom, saj je vsak  dan daljši od prejšnjega, vsak dan je več svetlobe in več toplote.

V ponedeljek, 6. 1. 2014,  so zapeli tudi ravenski koledniki na platoju pri veliki smreki na trgu. Organizator večera ob soju iskric in prepevanju čudovitih pesmi je bil Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne skupaj s KD Svitanje.

Običaj koledovanja gojijo ravenski koledniki že dolga leta, saj so pričeli s koledovanjem že v šestdesetih letih. Okoli leta 1990 pa so ravenski koledniki pričeli nastopati še na drugih pevskih prireditvah. So člani KD Svitanje in MePZ župnije Ravne, kjer so se kot pevci tudi spoznali in na pobudo Ivana Jeromla sestavili skupino kolednikov. Družijo se predvsem z namenom ohranjanja starih običajev kot sta trikraljevsko in svečansko koledovanje, po katerem so si nadeli tudi ime.

Kolednikom so se ob čudovitem večeru s svojimi pesmimi pridružili mladi pevci in pevke oziroma otroški koledniki, vodi jih Marija Prikeržnik, ki so ogreli srca poslušalcev. Njihove nežne koledniške pesmi so preplavile ulico v vsej čarobnosti in so še dolgo odmevale v vseh, ki smo jim prisluhnili.

Čudovit večer, prepleten z pesmijo in novoletnimi voščili ter ohranjanjem starih običajev je z besedo prepletala moderatorka Marija Štriker. 

Vsako leto znova nezadržno v deželo prihaja pomlad, tista pomlad, ki jo je priklicalo mlado žito na božični mizi, zimzeleni okras v bohkovem kotu in  smrečica ob vaškem potoku. (Dušica Kunaver)