Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
6°C
JUTRI
16°C
-3°C
Oceni objavo

»Kako bomo pripeljali 3. razvojno os na Koroško?«

Zapisnik razprave strokovnega posveta

»Kako bomo pripeljali 3. razvojno os na Koroško?«

Kulturni center Ravne na Koroškem, 20. november 2017

Razpravljavci:

ü mag. Aleksandra Gradišnik (direktorica GZS OZ Koroška)

ü Andrej Grobelnik (Mladinska iniciativa za 3. razvojno os)

ü mag. Gregor Ficko (strokovnjak s področja gradenj cestne infrastrukture)

ü Jure Leben (državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo)

ü dr. Peter Gabrijelčič (Fakulteta za arhitekturo)

ü mag. Dušan Ogrizek (odgovorni projektant za umeščanje 3RO na Koroškem)

 

Posvet je moderiral Aljaž Verhovnik (koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os).

Moderator: Zakaj je ta cesta pomembna za mlade?

Andrej Grobelnik: Izpostavljamo dva vidika:

1. Demografska slika Koroške je zelo slaba, 3.8% se letno zmanjšuje prebivalstvo koroške regije. Zaskrbljujoče je stanje zaradi odhoda mladih t.i. »bega možganov« v center in celo čez mejo.

2. Varnostni problem. Na glavni cesti Arja vas – Dravograd (G1-4) se zgodi mnogo več prometnih nesreč kot na primerljivi razdalji avtoceste Trojane-Tepanje.

Moderator: Kdaj bo država izgradila 3. razvojno os?

Jure Leben: Podpira iniciativo in njihova prizadevanja ter zagotovi, da bodo pristojni (DARS in Ministrstvo za infrastrukturo) naredili vse, da se projekt realizira.

Prizadeva si za pospešitev aktivnosti, vendar ne gre čez noč (gre vendar za investicijo vredno 608 mio EUR). Umestitev v prostor je izvedena, razpisi so v teku… Ministrstvo in DARS se bosta držala zastavljenega Protokola o izgradnji 3. razvojne osi na Koroške, zato bodo takoj preverili zakaj prihaja do zamud pri realizaciji rokov v protokolu. Poudari, da z ekipo na nivoju države in na terenu s predstavniki lokalne ravni, bo protokol v letu 2018 realiziran v skladu s časovnico.

Moderator: Katerega leta je realna izgradnja hitre ceste Šentrupert-Holmec?

Jure Leben:

 Protokol določa delovno skupino, ki je aktivna. V prvi polovici l. 2019, predvidoma do marca bo izvedena študija o tem katera varianta je najbolj optimalna za umestitev trase na odseku Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec. Pravi, da se ne bo opredelil kdaj točno bi bila lahko gradnja končana. Zagotovo pa bozačetek odkupa parcel do 2018 in cilj je kmalu izvesti javna naročila v zvezi s projektiranjem.

Moderator: Kako je s finančno konstrukcijo 3. razvojne osi?

Jure Leben: V zvezi s financami je, da se zadeve razporedijo tako, da bo čim manj obremenjen proračun države in da se to uredi v 6-letnem finančnem načrtu DARS-a. Težiti je potrebno k temu, da bo poroštvo države čim manjše, razlog je EUROSTAT. Želimo si stabilnega financiranja, v januarju 2018 bo potrjen finančni plan in začetek aktivnosti na terenu. Naloga je zagotovitev trajnega financiranja (6 letni načrt DARS-a). Zagotavlja, da se aktivno dela na tem in išče rešitve, protokol je podpisan, daje apel na sodelovanje: župani na regijskem nivoju + ministrstvo + DARS.

Moderator: Vi ste bdeli nad gradnjo Pomurske avtoceste. Izgradnja 3. razvojne osi bo pomenila največjo investicijo države v cestno infrastrukture potem, ko je bila zgrajena »Pomurka«. Tudi tam ni šlo brez pobud civilnih iniciativ, celo zapor ceste. Kako vi kot poznavalec izgradnje Pomurke, komentirate dogajanje na Koroškem?

mag. Gregor Ficko: Najprej se naveže na amandma v zvezi z resolucijo nacionalnega programa o prometu, ki je bil sprejet l. 2003 in takrat si ni predstavljal, da se bodo zadeve tako podaljšale. Meni, da je bilo na trasi do l. 2008 veliko problemov rešenih. Doda, da je bilo veliko zavlačevanja iz strani DARS-a in veseli se, da je vlada sprejela državni prostorski načrt, z vsemi aktivnostmi. Apelira, da mora bit projekt sprejet kot 4-pasovnica!

Naveže se na zgodbo okoli Pomurske avtoceste, kjer je bila zgodba podobna. Šele, ko je bila cesta 2x zaprta, je bilo 87 km avtoceste zgrajene v enem kosu, aktivno je sodeloval DARS in projekt je končno tekel sam od sebe. Tudi, če je sam Štajerc si želi, da se zgodba pri nas ne ponovi na tak način in meni, da je bila tudi v Pomurju politična volja in interes ljudi velika, morda celo večja kot na Koroškem, pa se je zapletlo. Poziva k složnosti Korošcev!

Moderator: Po mojih informacijah spadate med zagovornike razvoja avtocestnega omrežja v Sloveniji. Kako pomembna je izgradnja 3. razvojne osu gledano iz vidika celotnega slovenskega in evropskega cestnega omrežja?

dr. Peter Gabrijelčič: Izpostavi, da se zdi za večino Slovencev, da je problem izgradnje 3. razvojne osi, problem Koroške, sam pa meni, da je to brez dvoma in definitivno problem države. Želja je, da se ohrani prebivalstvo na tem teritoriju. Država si ne more dovoliti, da bi deli uhajali iz njene suverenosti, to ni stvar lokalne politike, ampak nacionalne varnosti. Moraš obvladovati teritorij (ekonomsko, prostorsko, kulturno,…)

Tukaj gre za strateške cilje. Regija bo odšla v obmejno sodelovanje, ljudje regije bodo odšli za boljšimi možnostmi. Vzor kako postopati, če je država ogrožena, sta Španija in Anglija, to je stvar nacionalne varnosti. Država se mora obnašati kot se spodobi, ker tukaj mora it za državni interes. Je stvar stroke, ki daje državne parametre za državno infrastrukturo. Tukaj se nikakor ne moremo spustiti na nivo odločanja krajevnih skupnosti. Občinski in lokalni nivo se podreja širšemu interesu, dela se časovna izguba… Razpravebi bilo potrebno presekat, saj stroka zmore in zadeve je nujno prilagoditi.

Moderator: Vi se ukvarjate s projektiranje, umeščanje trase 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec – Dravograd – Holmec. Kje so težave pri umeščanju trase na tem odseku?

mag. Dušan Ogrizek: Uvodoma pove, da je sodeloval pri več projektih, ki so se ukvarjali z 3. razvojno osjo, kako bo s tem v prihodnje pa se bo pokazalo. Najdlje pripravljen je odsek Slovenj Gradec-Otiški vrh. Bile so opravljene javne razgrnitve, nato se je delo ustavilo. Z nastopom krize, je sledil poudarek na prometni problematiki. Ta prostorski načrt, bi lahko z malimi prizadevanji izpeljali do konca.

Tudi on povzame, da naj bo zgodovina dobra učiteljica in doda »Ko ni bilo konsenza lokalne skupnosti, je imela država voljo in obratno.«

Moderator: Kako vpliva urejenost cestne infrastrukture na pogoje za razvoj gospodarstva? Kakšna škoda nastaja koroškemu gospodarstvu, ker nimamo 3. razvojne osi?

mag. Aleksandra Gradišnik: Gospodarstvo je ne glede na vse v dobri kondiciji, vendar zaradi pomanjkanja infrastrukture, se kažejo težave v gospodarstvu. Pogled je potrebno usmeriti v cilj čim prejšnje izgradnje hitre ceste.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup jenapovedal cilj na razvojni konferenci: povečati zaposlitve (do 2000) na Koroškem, kar pa seveda pogojuje infrastruktura. Meni, da pri realizaciji 3. razvojne osi, ne smemo zamuditi niti dneva več!

Moderator: Se vam zdi, da bi izgradnja take ceste bolj pozitivno ali negativno vplivala na urbanistični razvoj krajev. Je izgradnja take ceste prednost, ali je ta okoljski vidik vse bolj pomemben?

dr. Peter Gabrijelčič: Gre za kompleksno vprašanje. Pove, da je bil kot mlad projektant zagovornik arhitekturnega vidika. Pri kompleksnih projektih gre za sodelovanje različnih strok. Če posegaš z specialnimi zahtevami, ne moreš zahtevat, da bo prometni ukrep učinkovit. Žal je iz vidika ekologije, kdaj potrebno narediti tudi projekt proti naravi, ampak ga je nato potrebno sanirati in obrniti v plus.

Moderator: V letu 2015 je skupno gospodarstvo Koroške in Savinjsko-Šaleške regije ustvarilo 1,1 milijarde EUR dodane vednosti. Odsek 3. razvojne osi med Šentrupertom in Holmcem je po grobih izračunih ocenjen na 1,3 milijarde EUR. Kako komentirate letni doprinos gospodarstva v proračun države in vzajemni odnos države v nasprotni smeri, saj si gospodarstvo v enem letu pridela toliko, kot je ocenjena vrednot tega odseka cesta, ki pa jo vi nujno potrebujete.

mag. Aleksandra Gradišnik: Spomni, da če bi bila sredstva vložena v infrastrukturo, bi cesta že bila narejena. Gre za direkten povratek sredstev-celotna vlaganja bi v investiciji 41 mio vrnila – širši ekonomski učinek gospodarstva. Ni več vprašanje za gospodarstvo kaj in če je primerno, odgovor je jasen je in nujno!

Moderator: Kakšna so pričakovanja Mladinske iniciative za 3. razvojno os v letu, ki prihaja?

Andrej Grobelnik: Izpostavi, da ni dobro, da se zadeve časovno odmikajo. Pričakuje se izvajanje akcij: odkup zemljišč, finančno konstrukcijo in prve stroje.

RAZPRAVA – VPRAŠANJA NAVZOČIH POSLUŠALCEV:

dr. Matic Tasič (predsednik Odbora za izgradnjo hitre ceste na Koroško):

Poziva, da se naj študije delajo sočasno za oba odseka 3. razvojne osi. Strinja se z g. Gabrijelčičem in meni, da si zaslužimo 4-pasovnico. Možni so zamiki, vendar se dela v to smer, da bodo čim manjši.

Danilo Anton Ranc (poslanec):

Meni, da gre za obliko dobrega sodelovanja, za skupen projekt, ki je pripeljan do točke premika. Izraža zadovoljstvo, da smo se končno poenotili in da Koroška nastopa v en glas. Naj bo cilj, da bodo tudi iz drugih koncev hodili v službo k nam na Koroško.

Ivan Škodnik (poslanec):

Ne dvomi v izgradnjo hitre ceste do Slovenj Gradca in meni, da je potrebno vztrajati pri tem, da se bo cesta gradila v obe smeri in istočasno. Vidi povezavo v gospodarstvu (lesna industrija, turizem) in s tem tudi premik v zaposlitvah.

Mirko Vošner (župan Občine Muta):

V Sloveniji je treba narediti ribjo kost, strinja se z g. Gabrijelčičem, da gre tukaj za nacionalni interes. Treba je pohiteti in delat v etapah, da bomo dobili hitro cesto vsaj do Mislinjske doline.

Oglejte si tudi