Vsak torek ob 10:00 v avli Kulturnega centra Ravne na Koroškem.

Zakaj bi čakali?

Čakanje je vedno smiselno, dokler ne pride do konca in posledično do spoznanja, da čakaš zaman, da je na koncu nič ali pa še tistega ne.

ČAKAM NA KAVO je odziv na prazne prostore, prazne ulice in prazne ljudi, ki čakajo in sedijo. Tudi mi čakamo z Zadrugo Zraven, da bi ali ne bi naredili kakšne poteze. Bo prišel kakšen stric in nas rešil, potem bomo imeli službo? Naše čakanje je aktivno in družabno. Vsak problem, potrebo ali željo performativno oblikujemo.

• Čakamo, na Kulturni center in njegovo vsebino. Nekdo se mora ukvarjati s kulturo, saj si ta prostor komajda zasluži to ime. In poleg tega ljudje sploh ne vedo kje to je!
• Čakamo, da se odpre bar v Kulturnem centru pa četudi bomo kavo kuhali mi.
• Predvsem pa čakamo, da nehamo čakati in da se odločimo, da ne bomo več verjeti v čas, ker ga mnogi izkoriščajo. Seveda smo mladi in imamo čas, ampak ga bomo vložili v nekaj koristnega, konkretnega in glasnega.
• Zadruga ZRaven čaka na konkretna sodelovanja med organizacijami, ne samo na Ravnah na Koroškem. Želimo resnično in konkretno sodelovanje na koroškem in čez mejo, ne tisto na papirju ali pa zaradi razpisov.

Našo čakanje je aktivno in zato smo pričeli s kuhanjem kave v Kulturnem centru Ravne ter pozivamo organizacije in posameznike k torkovim druženjem.

Verjamemo, da smo ljudje več kot šimpanzi, in da ne potrebujejo ostajati doma, živeti na rezervi, tišati glave v rit ali se brcati v možgane.

Še vedno lahko razmišljanja o čakanju pošljete na kulturna@zraven.si. Kava je prispodoba. Na kaj čakate vi? Prav tako še vedno portretiramo čakanje (foto: Nika Hölcl). Produkt Čakanja na kavo bo performativna razstava v oktobru.

Vabljeni!

Zadruga ZRaven

Tea Kovše - ČAKAM, DA SE KULTURNO PREMAKNEM

»Sem dramaturginja in imam diplomo. Trenutno čakam na kavo z mlekom. Sedela bom in čakala. Strah me je, da me bo kdo brcil v rit, če vstanem, ali mi natovoril hrbet in metal stvari pod noge. Kako naj hodim, če sem mlada, neizkušena in premala za ta velik svet. Kje je zdaj kultura? Kje so zdaj ljudje? Kako dolgo bom čakala na kavo? In mleko naj bo toplo, prosim.«

Katja Vravnik - PREPROSTO ČAKAM

»Sem grafična oblikovalka in diplomirana komunikologinja. Čakam na podaljšano kavo. Čutim, da bo čakanje dolgo kot moja kava. Sem mogoče predolgo čakala, preden sem spregovorila. Čakanje, ki onemogoča uresničitev idej v sedanjosti, doprinese pa k razmišljanju ali je čakanje zgolj dober izgovor ali preložitev problemov v prihodnost. Nekateri so čakali na Godota, jaz pa preprosto čakam na kavo. Tisto podaljšano do vrha najmanjše skodelice, ki jo premorete, prosim.«