Z nadčloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje in na preizkušnji je ženska in otroška moč in vse to v želji, da bi se končno po dveh letih srečali z možem in očetom. Zaman. Le nekaj trenutkov pred prihodom ga policija aretira in srečanja ni.
Prežihov Voranc je v spomin na ta resnični in v srce segajoči dogodek napisal potopis Gosposvetsko polje, njegov najznačilnejši odlomek pa je izšel kot črtica ''Čez goro k očetu''. V njem je opisal vso tragiko dogodka.
V spomin na ta dogodek so se letos že 22. leto zapored številni pohodniki podali na tradicionalni nočni pohod v spomin na herojski podvig žene in obeh otrok Prežihovega Voranca. Na pot, ki je letos potekala zopet ponoči, je v organizaciji Planinskega društva Ravne na Koroškem odšlo okoli 200 pohodnikov.
Zbirališča so bila v Radljah, v Vuzenici, na Muti, v Dravogradu, v Mislinji, v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškemin naprej po Mežiški dolini vse do Črne, kjer je ob postanku pri stojnicah Turističnega društva Črna pohodnike pozdravila in z njimi krenila na pohod tudi županja Občine Črna Koroškem mag. Romana Lesjak. Zbrani avtobusi so odpeljali do Lipolda, od tam so pohodniki pot nadaljevali peš.
Na planinski postojanki Kumer, je bil krajši postanek za okrepčilo. Sledil je odhod do cerkvice na Lužah ter naprej do kmetije Čemer v Avstriji, kjer so jih sprejeli in pozdravili Koroški Slovenci. Pohod se je varno končal v Sončni Koprivni (Koprein Sonnseite) pri kmetiji Raztočnik, kjer so se pohodniki vkrcali na avtobuse in se odpeljali nazaj v Slovenijo.
''22. nočni pohod Čez goro k očetu je poklon Prežihovi ženi in hčerkama, ki so po svoji dolgi poti v globokem snegu in mrazu želele srečati očeta in moža. Hkrati pa je ta pohod tudi poklon in zaveza sodelovanja in medsebojnega spoštovanja Korošcev, ki živimo na tej in oni strani. Letošnje vreme je bilo popolnoma drugačno – ni bilo snega, ni bilo mraza, ni bilo ledu …« je povedal dolgoletni pohodnik in odgovorni vodnik Viljem Kotnik, hkrati pa dodal: »V naslednjem letu se bomo na pot zopet podali podnevi, zaradi želja mnogih, mnogih pohodnikov, ki ponoči ne morejo ali ne upajo hoditi. Poklon in zaveza Prežihovi ženi in hčerkama ter Korošcem na oni strani pa ostajata enaka.«
