»Ne vem sicer, kdaj je moja domovina najlepša, ali zjutraj, ko vstaja iz rose in se svetlika v prvih sončnih žarkih, ali zvečer, ko sonce odhaja in nastaja mrak; ampak zavedam se njene krasote in jo ljubim.« – Lovro Kuhar – Prežihov Voranc

Kuharjevi dnevi, s katerimi se v Kotljah in okolici spominjamo bratov Kuhar, letos prinašajo več prireditev.

Prva med njimi je potekala 25. oktobra v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah. To je bila krstna predstavitev romana o Lovru Kuharju z naslovom Nemirni duh avtorja Rudija Mlinarja.

Roman Nemirni duh, ki ga je izdala Mohorjeva Celovec, je roman, v katerem je naš koroški pisatelj orisan kot človek z veliko začetnico.

Roman sta nam v ravenski knjižnici približala pisatelj Rudi Mlinar, avtor romanizirane biografije o Prežihovem Vorancu, ter domači raziskovalec Prežihovega življenja in dela Mirko Osojnik.

V uvodu je zbrane nagovorila in pozdravila bibliotekarka Simona Šuler Pandev ter na kratko predstavila Rudija Mlinarja in Mirka Osojnika. Literarni večer je s svojimi avtorskimi pesmimi o Prežihu popestril koroški kantavtor Milan Kamnik.

Osojnik in Mlinar sta nam v zanimivem pogovoru najprej predstavila začetke Mlinarjevega ustvarjanja, njegovo poznanstvo s pisateljem Lepoldom Suhodolčanom, ko je še obiskoval osnovno šolo na Prevaljah, in njegov vpliv na Mlinarjevo poznejše delo. Ravenska železarna mu je že leta 1986 izdala prvo delo, zbirko zgodb pod naslovom Pekoče zvezde. Potem je šele leta 2004 izdal roman o svojem dedu – Ciril iz Šentanela, pred tem pa se je nekaj let bolj posvečal pisanju iger in odrskim uprizoritvam. Ko je spoznal Belokranjico Ivano Vatovec, tudi uspešno pisateljico, sta se preselila v hiško na obrobju Brežic in pisanje je postalo njuna skupna usojenost. Mlinar je povedal, da od leta 2004 vsak dan piše in tudi zato mu je uspelo, da je do sedaj izdal že 22 knjig. Biografski roman je zahtevnejši od navadnega romana, saj zahteva veliko vnaprejšnjega dela, raziskovanja in zbiranja gradiva, a Mlinar vseeno uživa v tem delu. Od vidnih koroških osebnosti je tako upodobil že dr. Franca Sušnika in duhovnika in pisatelja Frana Ksaverja Meška. Leške rudarje je upodobil v romanu Leški knapi, ravenske železarje pa v romanu Mati fabrika in njeni otroci. Nič čudnega torej, da ga je na koncu pritegnil še Prežihov Voranc, ki ga je vedno občudoval. Osojnik je povedal, da je že takrat, ko je prebiral njegov roman v tipkopisu, videl, da se je vse pokrilo skoraj 100-odstotno, saj je zapisano skoraj povsem v skladu z Vorančevim resničnim življenjem. Mlinar je romanu s svojo domišljijo in intuicijo vdihnil ravno pravo mero umetniške svobode, da je Prežihova podoba zažarela pred nami v pravi in nepotvorjeni luči. Natančno je orisal Prežihov nagli duševni razvoj, ko se je iz 10-letnega pastirčka razvil v bistrega 16-letnika, ki je znal zelo dobro analizirati stvari okoli sebe. Takoj je prepoznal značaje ljudi in znal odkriti njihove medsebojne odnose. Njegov zelo izražen socialni čut pa mu je pomagal, da se je z lahkoto vživel v doživljanje prav vsakega junaka in to ga je pozneje naredilo za odličnega pisatelja. Rudi Mlinar je zelo dobro orisal tudi Vorančeve starše in brate, opisal je njihovo svetovno nazorsko različnost in veliko bratovsko ljubezen. V nekem intervjuju je Mlinar izjavil, da je odločitev za to, da piše biografske romane, našel v reku »življenje piše najboljše romane« in še sedaj vztraja pri tem. Pogovor je trajal dobro uro in seveda ni mogoče povzeti vseh misli, ki sta jih izrekla sogovornika. Je pa pisatelj Mlinar na koncu povedal, da so pravzaprav zdaj na vrsti bralci. Oni bodo roman prebrali in si o njem ustvarili svoje mnenje.   

Osojnik je sklenil pogovor z ugotovitvijo, da je nam, Korošcem Mlinarjev roman o Prežihu še ena svetla zvezda v mozaiku stvaritev, ki predstavljajo Voranca kot človeka z veliko začetnico in ga postavljajo na tisto mesto v slovenski literarni zgodovini, ki si ga gotovo zasluži.  

Na koncu je povzel besedo tudi urednik Mohorjeve založbe Adrian Kert, se obiskovalcem zahvalil za številni obisk in poudaril, da je zelo vesel sodelovanja z avtorjem Rudijem Mlinarjem in Koroško osrednjo knjižnico. Obiskovalce je pričakovala tudi knjižna polica Mohorjeve, kjer so lahko kupili zadnji Mlinarjev roman.