Evolucija umetnega vzpostavlja nov princip sodobne posthumane mitologije. Hibridnost se kaže kot nova artikulacija sodobnikove identitete. Vse te parametre Maša Jazbec združeno prikazuje v projektu MIKKEL, ki ga je na ogled postavila v Galeriji Ravne na Koroškem, ki ima svoje prostore v Kulturnem centru.

Zgodovina človeštva je obenem tudi zgodovina neskončne želje po napredovanju - nas kot posameznikov in družbe kot celote. Če ta princip ponastavimo na osebno raven, se pred nami razgrne tudi zgodovina vizualne umetnosti in razvoj tehnologije nasploh.

»Projekt MIKKEL Maše Jazbec v svojem bistvu nosi nešteto plasti, sicer tankih kot epiderma, ne samo občutka samozavedanja in samozadostnosti, ampak tudi plasti celega vesolja naših lastnih zablod. Amorfna masa človeškega embrija, tako podobna vsem drugim živim bitjem, nas nagovarja ravno z ikonografsko podobo življenja. Na začetku obetajočega, nepokvarjenega, telesnega, živega. Po pet tisočletjih znanega razvoja naše civilizacije se nedvomno bližamo časovnemu okvirju, kjer se nam nudijo nove možnosti razvoja, ne samo materialnega temveč tudi duhovnega. S svojim analitničnim intelektom ter pronicljivim očesom avtorica pred nas postavlja podobo, sicer segmentirano, nas samih. V ta namen uporabi času primerne nove tehnologije, ki postajajo nerazdružljiv del nas samih, torej nekakšna nadgradnja homo sapiensa kot ga poznamo. MIKKEL kot projekt, ki se prvenstveno ubada z vprašanji, kdo smo, od kje in kam gremo, citira tudi celo zgodovino vizualne umetnosti. Od stenskih slikarij, grške umetnosti, renesanse in moderne, do novomedijske in digitalne paradigme. Artificielnost lastne podobe, vseprisotne, vsemogočne in ikonizirane v posameznih plasteh, ki jih lušči naš intelekt, odkriva pred nami podobo ranljivosti, slutnjo amorfnosti in neprimernosti.

Nadgradnja vsega tega mesa in krvi v realnosti že poteka. MIKKEL ni kritičen, ker takšna pozicija v tem kontekstu niti ni mogoča. MIKKEL je informativen in aksiomatičen. Govori o stvareh, ki so bile, ki so in nedvomno bodo. Na nas ni, da se sprašujemo, ali je bodočnost dobra ali slaba, na nas je , da jo enostavno sprejmemo. Očitno ni več v naši moči, da kolo zavrtimo nazaj. Evolucija in revolucija gresta svojo pot. Ali se bomo prilagodili ali pa nas ne bo več. MIKKEL kot oblika stvari, ki prihajajo!« pove kustus razstave mag. Zoran Poznič, akademski kipar.

Z umetnico Mašo Jazbec, ki je doma v Trbovljah, je na otvoritvi  prepletala pogovor še direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.