Bilo je kratko, vendar sladko.

Ta vikend se je odvijal športno plezalni tabor v Bohinju, v kampu Zlatorog čisto zraven Bohinjskega jezera. Tabor je bil namenjen tako čistim začetnikom kot tudi že izkušenejšim plezalcem. Nekateri so se prvič podali v skalnate smeri, se učili, da za premagovanje smeri ne služi le moč rok, temveč da je zelo pomembna tehnika postavljanja nog. Mlajši otroci so plezali smeri na top-rope, starejši pa so preizkušali svojo psiho z napeljevanjem smeri. Nekateri so tudi prvič izkusili kako izgleda spanje v šotoru.

Petek. Tekmovalci in pripravljalci niso odlašali s plezanjem, še isti dan so se odpravili v plezališče Bellvue, ostali pa smo odšli do kampa, kjer smo postavili naš tabor, pojedli kosilo in preostanek dneva namenili druženju.

V soboto so nas zbudili otroški glasovi, očitno so bili preveč v pričakovanju, kaj vse jih čaka. Da smo spravili naše »motorje« v pogon, smo zjutraj naredili kratko vadbo s tekom in ogrevanjem. Nato smo napolnili svoje trebuščke, pripravili vso potrebno opremo za plezanje, se razdelili v skupine in se odpeljali po plezališčih. Starejši so odšli v plezališče Peč, mi z mlajšimi pa smo odšli v plezališče Bellvue.

Po plezanju se je večina otrok sproščala ob in v vodi, oziroma čofotala v njej. Večer smo preživeli ob ognju, kjer so otroci pekli hrenovke. Utrujeni od celega dne smo se počasi odpravili spat. Nekateri so klepetali še dolgo v noč, kar pa se jim je naslednji dan poznalo pri plezanju :-)

Pred nami je bil še zadnji dan. Ponovno smo plezali v plezališču Bellvue, tokrat kar celotna ekipa, saj plezališče postreže tako z lahkimi kot tudi z malo težjimi smermi. Po končanem plezanju smo se odpravili nazaj v kamp, kjer smo pospravili naš bazni tabor, preverili opremo in se odpravili še malo osvežit do jezera. Da pa so otroci lažje pričakali svoje starše, smo se še posladkali z zasluženim sladoledom!

Tabor je kaj hitro minil. Vsi nasmejani, zadovoljni, malo umazani smo se napakirali v avte in za sabo pustili nepozabno doživetje.

Verjamem, da se je v vsakemu izmed nas zapisala nova, nepozabna zgodba. Naj bo takih zgodb čimveč. Staršem pa hvala, ker ste nam zaupali svoje največje bogastvo.

Več pa si lahko ogledate ob slikah v galeriji.

Z vami smo uživali: Maša, Ota, Luka, Krištof, Jan, Jure, Nejc, Klemen in Špela.
(napisala: Špela Perčič)