Na Gorenjskem so velike potrebe po ponovni vzpostavitvi medgeneracijske solidarnosti, na podlagi dolgoletnih izkušenj lahko zatrdi Mateja Rozman Amon, direktorica Ljudske univerze Radovljica. Prvič so program, ki omogoča ljudem, da se vključujejo v aktivnosti v svojem lokalnem okolju, namreč na pobudo Občine Radovljica leta 2013 začeli izvajati prav v Radovljici. Lani so zanj pridobili sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Tokrat so šli še korak dlje. Od januarja letos namreč program izvajajo na treh lokacijah: na Jesenicah program izvaja Društvo prostovoljcev Ejga za lepše Jesenice v sodelovanju s Človekoljubnim dobrodelnim društvom UP Jesenice, v Radovljici Ljudska univerza Radovljica in v Kranju Fundacija Vincenca Drakslerja v sodelovanju z Medgeneracijskim društvom Z roko v roki, Centrom za trajnostni razvoj podeželja Kranj in Centrom za socialno delo Kranj.
Namen Medgeneracijskega centa Gorenjska je podpora mladini in starejšim pri vključitvi v širšo lokalno skupnost, razširiti mrežo medsebojne pomoči, dvigniti kvaliteto življenja vseh generacij, zmanjšati in preprečili socialno izključenost, spodbujati razvoj prostovoljstva v regiji, spodbujati aktivno staranje, presegati predsodke, vezane na starost, graditi medkulturni dialog ter strpnost, predvsem pa graditi in razvijati medgeneracijsko solidarnost in sodelovanje,« pojasnjuje Rozman Amonova in poudarja, da Medgeneracijski center Gorenjska druži ljudi različnih starosti, narodnosti in prepričanj. »Pri nas so dobrodošli vsi in vsak posebej, zato vabimo vse, ki jih tovrstna dejavnost zanima, da se nam pridružijo kot obiskovalci, prijatelji, prostovoljci …«
Medgeneracijski center Gorenjska tako omogoča ljudem, da se vključujejo v čim več aktivnosti v svojem lokalnem okolju – samo letos jih je bilo že 745. Obiskujejo najrazličnejše programe, delavnice, se udeležujejo enkratnih predavanj. Najbolj jih zanimajo teme, povezane z osebnostno rastjo, zdravjem, računalniškim opismenjevanjem, fotografijo. V okviru Medgeneracijskega centra Gorenjska potekajo tudi programi, ki vsebujejo elemente samopomoči, družabništva, pomoči starostnikom, spodbujanja socialnih veščin ter vključevanje v različne dejavnosti vsakdanjega življenja.
Oziroma konkretno: »Sem prostovoljka na področju računalništva in digitalne fotografije, zraven sem v vsak teden eno do dve uri na razpolago udeležencem centra za individualne inštrukcije iz računalništva in digitalne fotografije v prostorih Ljudske univerze. Odziv generacije 60+ je velik, saj imam polne vse termine. K meni pridejo s konkretno težavo ali vprašanjem, ki ga skupaj razsvetliva in poiščeva rešitev. Upokojenci tako lažje premagujejo ovire, na katere naletijo pri uporabi sodobnih naprav,« pove Vida Markovc, fotografinja, računalniška mentorica, po poklicu inženirka tekstilne tehnologije.
Udeleženka na Jesenicah prihaja v Hišo sreče predvsem zaradi druženja. »Sem prostovoljka ter aktivna članica delavnice Ročnih del. Vključitev mi pomeni druženje tako z mladimi kot tudi s starejšimi, sproščanje, spoznavanje novih ljudi različnih narodnosti pa tudi njihovih kultur in običajev,« zadovoljna pove.
»Ko so v Kranju odprli Medgeneracijski center v stari Blažunovi gostilni, se je v društvu Z roko v roki izoblikovala skupina Šivankarice. Družimo se ob ponedeljkih od 10. do 12. ure. Skupina šteje deset članic. Veliko smo že izdelale in se tudi veliko naučile. Nastale so kvačkane gerbere, košarice iz posebne gume, kokoške, piščančki, zajčki, sovice, srčki iz filca. Motor te skupine je prostovoljka Tatjana, ki za vse izdelke pripravi šablone in gradivo,« je povedala sovoditeljica Šivankaric Olga Kepic. »Čas nam ob ustvarjanju in klepetanju kar prehitro mine,« dodaja Metka Čavlovič.
Dragica Kurillo pa že vse leto obiskuje likovno delavnico Pot k sebi, ki jo vodita Jano Milković in Biserka Komac – oba uveljavljena in odlična likovna pedagoga. »Odkar se delavnice odvijajo v Medgeneracijskem centru v Kranju, je delovanje še boljše. Prijetno okolje, prostori so svetli ter lepo opremljeni, vpliva na naše počutje in ustvarjalnost. Tu se človek lahko sprosti in uživa v druženju s podobno mislečimi in čutečimi ljudmi. Ko spremljam program drugih aktivnosti, si močno želim, da bi se lahko udeležila še kakšnih drugih.«
