Zaradi mnogih ukrepov se je bilo treba sprijazniti z novim načinom dela. Nobenega druženja pred poukom, brez odmora za malico in loputanja omaric, ko je zadnjič odzvonilo. Karanteno smo najprej jemali zlahka in si mislili, da smo dobili, kar smo si vedno želeli – da ne bi imeli pouka. A navajanje na nov ritem življenja je trajalo kar nekaj časa. Sama nisem jutranji tip, zato sem težko vstajala za predure in si vsak četrtek želela, da bi lahko še malo pospala. Zdaj, ko vsi delamo od doma in poudariti moram, da je moj razred resno poprijel za delo, se šele zavedamo, kakšno breme nam pouk pravzaprav prihrani. Prvi teden sem bila namreč prepričana, da je obseg snovi presegal tistega, ki bi ga drugače predelali v šoli. Da sem se privadila, sem rabila slabe tri tedne, saj smo poleg rednih zaposlitev dobivali še skrbne popravke naših maturitetnih izdelkov in e-sporočila, ki so nas opozarjala na zadnji bližajoči se prijavni rok.

Vsak dan se torej usedem za pisalno mizo in odštevam dneve do konca pouka. Ravno tako, kot bi bila v šoli. Delam po predmetih in ne po urah na urniku, delo pa prilagodim oddajnim rokom domačih nalog. Vesela sem, da smo oddali maturitetne naloge in da so profesorji razumevajoči in nam po svojih najboljših močeh pomagajo pri pripravah na pisno maturo, ki nas čaka v začetku junija.

V vsej tej svetovni zmedi, ki je nastala in jo mediji še podpihujejo z nepretrganim poročanjem, mi je kar nekaj bližnjih postavilo vprašanje, kaj pogrešam.

Ne moram trditi, da pogrešam stara poročila, saj jih prej nisem spremljala, pogrešam pa trušč, smeh, objeme, raztrgane liste, ki po navadi ležijo na šolskem linoleju, pogrešam zagotovilo, da bom zjutraj vstala, videla znane obraze na hodnikih in da bo vse v redu. Zavedam se, da je karantena prinesla veliko težav za nekatere družine in da sta v porastu panika in tesnoba, zato bi ravno tako kot vsi ostali rada majhno spodbudo. Eno pozitivno in spodbudno novico v tem kaosu, da bomo preživeli tudi to.

Nina Zrimšek, dijakinja 4. letnika ekonomske gimnazije na EGSŠ Radovljica

Ana Hlebanja, mentorica