17. maj je dan veteranov vojne za Slovenijo. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je ob 35. obletnici zavrnitve ukaza o oddaji orožja Teritorialne obrambe pod nadzor JLA v sodelovanju z območnim veteranskim združenjem Zgornja Gorenjska pripravila 16. maja slovesnost v Linhartovi dvorani v Radovljici,  kjer sta v kulturnem programu poleg orkestra Slovenske vojske sodelovali še solistka Saša Lešnjak in dramska igralka Klara Kastelec, prisotni pa so bili tudi praporščaki.

Zbrane je najprej nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, ki je med drugim dejal, da se v času od 16. do 18. maja 1990 16 štabov TO in 30. razvojna skupina TO v Sloveniji ni uklonilo grožnjam, pač pa so se uprli. Nagovor je sklenil s čestitkami ob dnevu Slovenske vojske in dejal: »Danes so pred našo Slovensko vojsko posebni izzivi in zaželimo ji, da jih bodo premagovali v pogojih miru.«

Slavnostni govornik je bil minister za obrambo mag. Borut Sajovic, ki se je ozrl v pretekla desetletja od akcije Sever v letu 1989 do neoddaje orožja maja 1990 do junijske vojne leta 1991. In to »ne bo, ne more in ne sme biti pozabljeno,« je dejal. Ob lepi obletnici je poudaril, da ne smemo pozabiti tistih, ki so sodelovali v obdobju osamosvajanja in jih danes ni več med nami.

Pred 25 leti je bilo v Radovljici na pobudo Janeza Koselja, predsednika območnega združenja Zgornja Gorenjska v Radovljici  prvo srečanje predstavnikov 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki leta 1990 niso oddali orožja TO pod nadzor JLA. Predstavniki teh štabov in območnih veteranskih združenj iz teh občin so se tudi udeležili slovesnosti v Radovljici. Med 16 štabi so bili štirje gorenjski: Jesenice, Radovljica, Tržič in Kranj.

Komandant jeseniškega občinskega štaba Teritorialne obrambe je bil pred 35 leti Bojan Šuligoj, njegovi sodelavci pa Ciril Cenček, Tomaž Klinar starejši, Janko Kobentar in Simona Sajovic.

V radovljiškem štabu so bili maja 1990 zaposleni poleg  v. d. komandanta Janeza Koselja še Marjan Zupan, Zoran Kristan in Nada Daševič.  

Zadržano orožje so potem do osamosvojitvene vojne leta 1991 hranili v tajnih skladiščih orožja pri posameznih zaupanja vrednostih občanih in v nekaterih podjetjih. Na Zgornjem Gorenjskem je bilo 27 tajnih skladišč zadržanega orožja Teritorialne obrambe, v nekdanji občini Jesenice 13, v nekdanji radovljiški pa 14.

Podatki o zadržanem orožju in hranjenju le-tega v tajnih skladiščih so bili leta 2020 javno objavljeni v knjigi Orožja nismo oddali 1990.